Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

68Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijitožb vse do šestdesetih let 20. stoletja in čez, 19 da kanadski pisatelji nemorejo računati na domačo publiko, kar je bila predvsem posledica dejstva,da niso mogli računati na polno funkcionalen domači založniškitrg. Ob ugodnejših gospodarskih razmerah se je šele po drugi svetovnivojni oblikoval ustrezen trg kulturnih institucij z idejno podlago v publicistikiGeorga Granta (1918–1988) ter Harolda Innisa (1894–1952), 20ki sta oblikovala dve zlasti za pisatelje vplivni predstavi o enotni politični,gospodarski in kulturni identiteti, ki ne bi bila odvisna niti od VelikeBritanije niti od ZDA. 21Poizkusi opredeljevanja kanadske kulturne identifikacije so bili potemtakemvseskozi umeščeni v razčiščevanje nasprotujočih si vzorcev, kiso izhajali iz političnih in kulturnih odnosov na relaciji Francija – VelikaBritanija – Združene države Amerike. Od pridobitve ameriške neodvisnostinaprej so na kanadskem ozemlju, vsaka s svojim identitetnimvzorcem, obstajale tri glavne skupine prebivalcev, ki so se povezovale zenim izmed členov na zgoraj omenjeni osi: francosko govoreče prebivalstvo,britanski rojalisti, živeči v »kanadskih« provincah, ter pribežniškilojalisti iz novoustanovljenih ZDA. Skupen jim je bil konzervativni odnosdo tradicije, kar je veljalo tudi za frankofone Kanadčane, ki so kljubprelomu z matično deželo ob meščanski revoluciji zavestno gojili zavezanostevropski francoski tradiciji. 22 Nobena od treh tradicij, kot opozarjaDavid Stouck, Kanade ni dojemala kot dežele novih možnosti, temvečkot pribežališče pred agresivnimi (liberalističnimi) silami v staremsvetu ali v ZDA. Še posebej obe britansko govoreči skupini sta za razlikood naseljencev v ZDA v Kanado prišli zato, da bi ohranili tradicijo, ki jebila zaradi idejnih ali materialnih razlogov ogrožena v prvotnem domu,na stari celini ali v revolucionarnih Združenih državah. Prav zato je kanadskaidentifikacija izhajala iz dvojnosti med republikanskimi ameriškimiter tradicionalnimi britanskimi vrednotami in jezikom in se pritem namesto na ameriško puritansko tradicijo znatneje naslonila na britanskirojalizem, ki je bil za oboje, rojaliste in lojaliste, garant svobode,19 Margaret Atwood, Survival: a thematic guide to Canadian literature (Toronto, Ont.: McClelland &Stewart, 1996); Margaret Atwood, On Writing Poetry (lecture), O.W.Toad – Margaret Atwood ReferenceSite, 1995, http://www.web.net/owtoad/q.htm idr.20 Haroldu Innisu, posebej specializiranemu za preučevanje zgodovine kanadskih ekonomskih procesov,in filozofu Georgu Grantu je bila skupna nacionalistična in predvsem protiameriška interpretacijakanadske zgodovine. Podrobneje gl. tudi v naslednjih poglavjih pričujoče knjige.21 Sanfilippo, Margaret Atwood, 20–21.22 David Stouck, Notes on the Canadian Imagination, Canadian Literature, št. 54 (1972), 9–10; prim.Moisan, A Poetry of Frontiers.