Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

96Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiPratt sledi obrazcu, ki je še značilnejši, saj se zdi, da je prav ta obrazec izvoretničnega (ne)razumevanja v Kanadi. Ob kopičenju podob, ki prikazujejokrutost Indijancev ob mučenju jezuitskih misijonarjev, Pratt etničnegadrugega pojmuje zlasti kot izraz divje naravne sile in kot utelešenje sovražnenarave; pojmuje ga torej kot podaljšek posameznikove teritorialneopredeljenosti.Tudi prej omenjeni zadržek glede prostorske razsežnosti kanadskevečkulturnosti izhaja, kot opozarja Hinzeva, iz splošnih in poenostavljenihpredstav o Kanadi kot o razpotegnjenem območju, naseljenemz »vase zaprtimi prebivalci«, ki imajo le malo medkulturnih in medosebnihstikov. 48 Ta predstava pa se nedvomno napaja iz podobe garnizijskementalitete, ki jo je Frye predpostavil kot standardni kanadski psihološkiin imaginativni odziv. Fryevi opredelitvi standardne kanadskeimaginacije je bilo med drugim očitano, da izhaja izključno iz centralistične»anglofone« tradicije in da zato ne omogoča aktivne komunikacijemed kanadskimi etničnimi skupnostmi, niti med angleško in francoskogovorečo skupnostjo. Pa vendar Norman Ravvin opozarja, da jeprav zato Fryeva definicija tipična podstat paradoksalne kanadske multikulturnosti,ki ohranja površinski kontakt z drugim, ne omogoča padejanskega medkulturnega oplojevanja. 49 Kot kažejo težave, na katereopozarjajo Hinzeva, Bissoondath in drugi, ko govorijo o prevladi prostorskerazsežnosti kanadske večkulturnosti, še bolj pa pravkar omenjeniliterarni primeri, je del takšne »garnizijske« obkoljenosti in ranljivosti,ki (lahko) zbuja občutek ogroženosti, tudi etnični drugi. Zato jetudi etnične skupnosti – celo v sodobni praksi večkulturnosti – nemalokratmogoče razumeti kot »pomnožene garnizije«: soobstajajoče, izločeneskupine, katerih pripadniki ostajajo zaprti v lastno skupnost, brezaktivne medkulturne komunikacije. 50Dovolj tipična je s tega vidika literarna obravnava etničnega drugegav motivu staroselcev, ki so bili – kot bomo videli pri Prattu in kotnakazujejo že dnevniki prvotnih raziskovalcev kanadskega ozemlja –od samega začetka razumljeni kot podaljšek divje in sovražne narave. 51Obravnava drugega je v primeru staroselcev potemtakem izhajala iz raz-48 Hinz, Introduction, ix.49 Norman Ravvin, Foundational Myths of Multiculturalism and Strategies of Canon Formation,Mosaic 29, št. 3 (1996), 123.50 Podrobneje o garnizijski mentaliteti gl. na str. 69–72.51 Atwood, Survival, 91–102; Terry Goldie, Semiotic Control: Native Peoples in Canadian LiteratureinEnglish, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical essays, ur. Arnold Davidson (NewYork: Modern Language Association of America, 1990), 112–115.