Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Literatura, ideološkost in imaginarnozavzame: 8 zato Hall meni, da je v interakciji med subjektom in diskurzom(ideologijo) treba predvideti tudi subjektov avtonomni odziv. Delovanjeideologije tako lahko predpostavimo le kot začasen in ne nujenstik med subjektom in zanj proizvedenim subjektnim položajem. 9 Takšensklep izhaja še iz ene logične predpostavke. Če bi subjekt vnaprejpodlegel učinku moči, ko bi samodejno privzel predvideni subjektni položaj,potem sploh ne bi bilo potrebe po oblikovanju in nadzorovanju sstrani ideologije. 10Drugo težavo pojmovanja »vse-ideologije« je mogoče zaznati v odnosudo umetniške prakse. Althusser umetnosti neposredno sicer neopredeli kot ideologijo, ji pa, enako kot Macherey in Balibar, podeli privilegiranorazmerje do nje, saj naj bi ideologijo razkrivala in bila hkratiideološka interpelacija. 11 V obeh primerih gre za klasično teorijo odseva,po kateri je sleherno delovanje, stanje in osmišljanje, četudi znotraj umetniškeprakse, pojmovano kot ideološko, to pa ni problematično le zaradiomejene avtonomnosti umetniških praks, ampak zlasti zato, ker v umetnostine omogoča razločevanja partikularnih ideoloških teženj, denimonacionalne interpelacije, svetovnonazorske interpelacije itn. Menim,da slabosti althusserjanske misli izhajajo iz omejenega razumevanja procesaidentifikacije in imaginarnega. Althusserjanci razumevanje ideologijeutemeljijo ravno na imaginarnem, toda imaginarno pojmujejo ne lekot nekaj, kar je dano prek družbenih struktur, marveč zlasti kot prikrivanjedružbenih struktur. 12 Misel o prikrivanju je utemeljena v lacanovskemrazumevanju identifikacije. Lacanova dialektika identifikacije izhajaiz t. i. zrcalnega stadija, ko prvo srečanje z zunanjo podobo lastnegatelesa v otroku spodbudi razločitev. Če posameznik pred zrcalnim stadijemsebe dojema kot omnipotentni jaz, nerazločen od sveta, z uzrtjemsvoje in materine podobe v zrcalu doseže razcep na sebe in na drugega.Subjekt skuša sebe prepoznati skozi zunanjo podobo, a ob nezmožnostidoseči prvotno celovitost je takšno prepoznanje nujno napačno prepo-418 Stuart Hall, Who Needs ‚Identity‘?, v: Questions of cultural identity, ur. Paul DuGay in Stuart Hall(London; Thousand Oaks: Sage, 1996), 10–14; Stuart Hall, Introduction, v: Representation: CulturalRepresentations and Signifying Practices, ur. Stuart Hall (London; Thousand Oaks: Sage; Open University,1997), 55–56.9 Hall, Who Needs, 5–6.10 Terry Eagleton, Ideolog y: an introduction (London; New York: Verso, 1991), 45 isl.11 Louis Althusser, O razmerju umetnosti do spoznanja in ideologije, v: Ideologija in estetski uč inek: zbornik,ur. Zoja Skušek-Močnik (Ljubljana: Cankarjeva založ ba, 1980), 322–324.12 Althusser, Ideologija, 66–68; Larraí n, Ideolog y, 70, 72.