Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Poskus s slovenskim utemeljitvenim mitomdeja in zgodnjega Japlja – neopredeljen. 27 Razsvetljenci so sicer uvidelipotrebo po enotnejšem jeziku, a so, kot ugotavlja Herrity, ostali ujetiv paradoks. Pohlinova Kraynska gramatika kot njihov najpomembnejšiizraz je tako, neupoštevajoč protestantsko tradicijo, zagovarjala rabo govornegajezika ozkega področja – kranjskega jezika ljubljanskega središča–, s tem pa je v resnici delovala razdruževalno. 28 Marko Juvan obenemopozarja, da od Marka Pohlina naprej nihče od Slovencev, vključnoz narodnimi preroditelji, ni sovražno nastopal proti prevladi nemščinekljub zavzemanju za javno veljavo in simbolno pomembnost slovenskegaoziroma kranjskega knjižnega jezika, ker je »etnična razslojitev priviligiralaposameznike in skupine, ki so obvladali nemščino«. 29Močna pokrajinska in šibka nacionalna zavest sta potemtakem izhajalipretežno iz namembnosti jezika za rabo med preprostim prebivalstvom,kar nas morebiti najznačilneje opozarja na nerazvit meščanskisloj kot drugo, najpomembnejšo značilnost, ki je v razsvetljenstvu oteževalaskupno identifikacijsko narativo. Poleg Kosa že Dušan Pirjevecin Boris Paternu opozarjata, da je bilo slovensko meščanstvo v času razsvetljenstvakomajda obstoječe. 30 Ferdo Gestrin in Vasilij Melik navajata,da so se slovenski obrtniški, nižjemeščanski in meščanski sloj pričelirazširjati šele po marčni revoluciji, in še takrat je bila rast slovenskega deležamed meščanstvom postopna. Zlasti med veliko buržoazijo je bil deležslovenskega prebivalstva majhen. 31 Kljub temu, da so Ilirske provincenakazale možnost, da bi slovensko prebivalstvo lahko živelo v nerazdeljenipolitično-državni tvorbi, kar bi lahko poenotilo razcepljene pokrajinskezavesti, v tem času ni obstajala baza meščanstva, na katero bibilo mogoče cepiti nacionalno identifikacijo. Celo za intelektualno bazoje mogoče reči, da je v veliki meri nastala šele ob ali kot posledica ugodnejšeobravnave slovenskega jezika v šolskem sistemu Ilirskih provinc 32– in zato tudi nejasno opredelitev slovenskega naroda, ki sem jo omenilv zvezi z Linhartom, lahko povezujemo z nerazvitim meščanstvom. Večinskonemško meščanstvo, živeče na današnjem slovenskem ozemlju, je27 Zwitter, O slovenskem, 116–117.28 Herrity, Konstruiranje, 534–535.29 Marko Juvan, Vezi besedila: š tudije o slovenski knjiž evnosti in medbesedilnosti (Ljubljana: Literarnoumetniško druš tvo Literatura, 2000), 138.30 Duš an Pirjevec, Vpraš anje o poeziji, Vpraš anje naroda (Maribor: Obzorja, 1978); Paternu, Obdobja inslogi, 38.31 Ferdo Gestrin in Vasilij Melik, Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918 (Ljubljana:Drž avna založ ba Slovenije, 1966), 154–163.32 Vasilij Melik, Ilirske province v slovenski zgodovini, Zgodovinski časopis (1986), 423–429; Zwitter, Oslovenskem.105