Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Kanadska imaginacija – analiza poezijenja. Vendar pri Lampmanu ostaja odprto vprašanje, koliko je v nekaterihprimerih selekcija njegova in koliko je ni prevzel že po svojih virih.To pa seveda lahko relativizira tudi Lampmanovo nacionalnoideološkomotivacijo za pisanje pesmi, čeprav na drugi strani lahko nakazuje, da jeLampman bolj ali manj nekritično sprejel spodbude prav tistih zgodovinarjev,ki so v Dollardovem poizkusu iskali nacionalno pomembni, takorekoč utemeljitveni dogodek. 111Sama pesem se prične in medias res, s čimer Lampman hote ali nehote– zaradi privzemanja virov – prepreči dvome o Daulacovi/Dollardovipravi motivaciji za podvig. Za namen pesmi je še pomembneje, dapripovedovalec s tem prepreči možne pomisleke o neučinkovitosti in samouničevalnostiDaulacove namere, ki je iz historičnih virov sicer razmeromajasno razvidna. Še posebej pomembni sta v pesnitvi dve izpustitvi.Prva zadeva način, kako naj bi bila Dollardova četa poražena, saj najbi Dollard sestavil improvizirano granato, ki jo je razneslo sredi njegovihtovarišev, jih nekaj ubilo, na ta način pa naj bi bila odprta možnost zairokeški vpad mednje. Lampman je prav na tem mestu v primerjavi s prvimiosnutki pesmi izpustil devetindvajset vrstic, ki so opisovale irokeškinapad, s čimer je predvsem dosegel, da se bralec poistoveti z natančnodoločenimi spoznavnimi prvinami, nepotrebne prvine, kakršna je v temprimeru epizoda z granato, pa je izpustil. Druga izpustitev zadeva prisotnosthuronskih in algonkijskih Indijancev v Dollardovi obrambi. Molkglede njihove prisotnosti je razumljiv, saj omogoča veliko bolj hierarhizirano,vrednostno opredeljeno predstavitev civiliziranih belcev v odnosudo divjaških Irokezov. Lampman se tako izogne eksplicitnosti Parkmana,ki že z uporabljenim diskurzom – da so huronski in algonkijski Indijanci»stali na mestu voljno, z obupom namesto poguma« 112 – jasnokaže, da se na Indijance ni (bilo) možno zanesti. Vendar molk o njihoviprisotnosti v Lampmanovi pesmi nima zgolj kompozijske, marveč tuditematsko vrednost, in kaže, da se je Lampman v želji, da bi Dollarda prikazalkot nacionalnega zgodovinskega junaka, z izpustitvijo »plemenitih«Indijancev hote ali nehote naslanjal na isti lojalistični mit, ki staroselcehierarhično podreja, kakor kasneje Pratt.Razmerje med spoznavnimi in afektivnimi prvinami, ki je najpomembnejšidejavnik interpelacije bralca, se pri Lampmanu osredinja vafektivnih nasprotnostih, ki izhajajo iz opisnih kontrastov med idiličnimživljenja Francozov in oblegano Daulacovo četico ter med oblegano četi-111 Kennedy, Lampman.112 Isto.199