Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

166Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiSangsterja (1822–1893), Charlesa Maira (1838–1927), Williama Kirbyja(1817–1906) in Charlesa Heavysaga (1816–1869). 4 Djwajeva poudarja,da je posnemovalnost značilnost kanadskega slovstva in literature vsedo začetka 20. stoletja, kar sovpada z dejstvom, da je bila generacija književnikov,ki so med letoma 1920 in 1938 zastavili obširno debato o vrednostitradicije, nacionalnega in mednarodnega, pravzaprav zadnja generacija,ki je britansko tradicijo še priznavala tudi kot svojo tradicijo. 5Ker kljub zarezi, ki jo je leta 1943 naredila antologija The Book of CanadianPoetry, tudi kasneje občasno zasledimo sklicevanje na britansko tradicijoin ker je bilo kultiviranje iz Evrope prevzete tradicije vseskozi temeljkanadskega javnega opredeljevanja, je tako rekoč nemogoče – in nesmiselno– najti en sam, odločilni trenutek, ko bi se kanadski pesniki odtrgali odnekritičnega posnemanja evropskih vplivov. Zato tudi ni možno reči, da vangleški kanadski literaturi sledimo enovitemu vzniku nove, kanadske kulturneidentifikacije, temveč vrsti nalagajočih se identifikacijskih mehanizmov,ki so potekali med 18. in 20. stoletjem in katerih del sta bila – kljubhkratnim dvomom o lastni vrednosti – tudi ideološki apel in specifična (re)prezentacija narodne identitete.Spričo posnemovalnosti je bil še toliko močnejši poizkus kanadskegakritištva ter literarne zgodovine v šestdesetih letih 20. stoletja, da bi takratže dodobra relativizirano britansko tradicijo nadomestili s podobo nove nacionalnekohezivnosti v literaturi, ubesedene v lastno mitološko izročilo.Omejevanje mitološke strukture na strah in soočenje s fizičnimi danostminarave, ki ga zasledimo v kritištvu Margaret Atwood ter drugih t. i. tematologov,je v veliki meri vulgarizacija Fryjevih splošnejših tez o konstrukcijidružbe in o verbalni strukturi mita. A če »divjino« razumemo v historičniperspektivi, če jo povežemo z mitom o večkulturnosti in jo podložimo skasnejšimi fenomenološkimi opredelitvami, jo lahko – tako kot Don Mc-Kay – uzremo tudi kot zmožnost stvari, da se izognejo prisvojitvi uma: kot4 Eden zanimivejših tovrstnih člankov je spis D. M. R. Bentleya, v katerem avtor ob pesnitvi The St.Lawrence and the Saguenay (1856) pesnika Charlesa Sangsterja raziskuje oba pola, vplive, zlasti formalne,Miltona, Byrona in Goldsmitha – obenem s posebnostjo kanadske tematike in Sangsterjevegačustvenega odziva nanjo. Gl. D. R. M. Bentley, Through Endless Landscapes: Notes on CharlesSangster’s The St. Lawrence and the Saguenay, Essays on Canadian Writing, št. 27 (1983), 1–24. Podobnose raziskovalci lotevajo prvega pomembnejšega kanadskega pesnika Oliverja Goldsmitha, kakortudi večine avtorjev bolj problematične zgodnejše poezije, prim. npr. Thomas B. Vincent, Eighteenth-CenturyMaritime Verse, Essays on Canadian Writing, št. 31 (1985), 23–34; Neil MacKinnon,Bitter Verse: Poetry, Verse and Song of the AmericanLoyalists in Nova Scotia, Dalhousie Review 65,št. 1 (1985), 111–121.5 Stouck, Notes on the Canadian, 9–10.