Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

130Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijirazlikam v omenjenih opozicijah, je značilno, da je za prvi tip konstrukcijenaroda značilno, da temelji v politično-teritorialni (državni) enotnosti,za drugega pa, da se utemljuje v principu skupnega etničnega inkulturnega izvora (ki navadno šele mora biti pripoznan v skupni državi).Drugi tip nacionalizma si zato namesto državnih, upravnih, šolskihin drugih državnih ustanov – tistih, ki jih kot ideološke aparate državenašteva Althusser in jih po večini povzame Pirjevec 7 – za samoutemeljevanjenaroda razvija vzporedne medije in ustanove, v katerih po opažanjihMarka Juvana književnost stopa v zavezništvo z literarno zgodovino,gramatiko, etnologijo in folkloristiko, zgodovinopisjem in seveda zdrugimi umetnostmi. 8Kar zadeva vlogo literature v narodni interpelaciji, jo je možno postavitiv okvir razmeroma preproste logike: manj ko obstaja instrumentov,ki privzemajo funkcijo narodnega samoutemeljevanja, močneje bov njih prisotna nacionalna interpelacija; in obratno: več, ko je na voljomehanizmov za narodno samoutemeljevanje, bolj se bo razpršila interpelacijskamoč v posameznem instrumentu. Kljub Juvanovemu opozarjanju,da književnost ni bila in ni mogla biti edino sredstvo oblikovanjanarodne identitete, 9 je mogoče reči, da je med umetnostmi v »privilegiranem«položaju zato, ker je s svojo determiniranostjo v obstoju jezika– in jezikovne logike – najustreznejši mehanizem simbolne konstrukcijein še zlasti mitološke narativizacije. 10 Seveda pa bi bilo mogoče na podobno,četudi nemara šibkejšo zmožnosti simbolne in mitološke narativizacijepokazati tudi v drugih umetnostih. Ena od pomembnih narodnointerpelacijskihintervenc v Kanadi je bilo delovanje slikarske skupineThe Group of Seven v dvajsetih letih 20. stoletja, ki je bistveno pripomoglok oblikovanju imaginarija narave, 11 pa tudi Benedict Anderson,ko govori o t. i. nacionalnih skladateljih (Sibelius, Grieg, Smetana,Chopin ali Bartok), izraža prepričanje, da je bil notni zapis le eden izmedvernakulariziranih tiskanih jezikov in skladateljski jezik zato svojstvennacional(istič)ni diskurz. 127 Louis Althusser, Ideologija in ideološki aparati države, v: Ideologija in estetski uč inek: zbornik, ur. ZojaSkušek-Močnik (Ljubljana: Cankarjeva založ ba, 1980), 50–61; Pirjevec, Vprašanje o poeziji, 69–70.8 Marko Juvan, Vezi besedila: š tudije o slovenski knjiž evnosti in medbesedilnosti (Ljubljana: Literarnoumetniško druš tvo Literatura, 2000), 12.9 Juvan, Slovenski kulturni, 7.10 Tomo Virk, Slovenska nacija in slovenska literatura, Nova revija (1993), 254–55.11 Gaile McGregor, The Frontier Anthitesis, v: A Passion for Identity: an introduction to Canadian studies,ur. David Taras in Beverly Rasporich, 2 nd ed. (Scarborough Ont.: Nelson Canada, 1993), 281.12 Benedict Anderson, Zamiš ljene skupnosti: o izvoru in š irjenju nacionalizma (Ljubljana: SH – Zavod zazalož niš ko dejavnost, 1998), 88. Gregor Pompe sicer vzpostavlja ambivalentno razmerje med nacio-