Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Literatura, ideološkost in imaginarnoIdeološkost kot funkcijaUmetniško ali literarno delo je v družbi moderne lahko izjava, s katerosubjekti ali skupine stopajo v ideološko merjenje moči, ni pa vselejideološka izjava. V to nas zlasti prepričujeta opredelitev imaginarnega,ki se dotika širšega razmerja imaginacije (in tako tudi umetnosti) dodružbeno-zgodovinske skupnosti, ter spoznanje, da je ideološko delovanjesamo radikalizirani del družbeno imaginarnega moderne. Glede naobstoj različnih paradigem imaginarnega in imaginacije Wolfgang Isersklepa, da te niso le posledica različnih videnj, marveč osnovne nedoločenostiimaginarnega, ki se je zmožno izraziti le skozi zaznavne dejavnikein ga zaznavni dejavniki (so)oblikujejo. Imaginarno je prisotno le kot»utelešenje«, mobilizirano od zunaj, 29 med zunanje spodbude (aktivatorje)imaginarnega pa sodita tako » Castoriadisovo« družbeno imaginarnokot fiktivno, izraženo v umetniških delih.Iserjevo pojmovanje imaginarnega postavi razmerje med umetnostjoin družbo na drugačno raven kot althusserjanska misel, po kateri najbi odnosi materialne baze neobhodno pogojevali umetniško delo. 30 Iz Iserjevegarazumevanja sledi, da takšna pogojenost ne obstaja, kajti imaginarno,ki je v primarnem modusu nedoločeno, se skozi vsako od spodbududejanja na njej lastni način, res pa je, da so načini udejanjanja, denimo,v umetniškem delu med seboj povezljivi, kar pomeni, da se v njempoleg fiktivnega lahko udejanji tudi družbeno imaginarno. Zato bi bilopretirano ločevanje spodbud imaginarnega enako neupravičeno kot pogojevanjeumetnosti izključno z družbenimi odnosi, kajti reduktivno bibilo trditi, da se imaginarno v umetniškem delu lahko manifestira samoskozi spodbudo fiktivnega. Estetski učinek umetniškega dela je celo vselejv razmerju do spoznavne oziroma izkustvene identifikacije, 31 saj je vnekem odnosu do zunanjega sveta. Najbrž pa je prav prevelika osamosvojitevustreznih prvin, povezanih z identifikacijami v družbenozgodovinskiskupnosti, tista, ki bo umetniško delo iztrgala iz območja delovanjafiktivnega in ga postavila v območje družbeno imaginarnega, posebejv območje ideološkega delovanja. Ideološkega delovanja tedaj ne moremorazumeti kot samostojne manifestacije, ampak kvečjemu kot potencialideologije v umetniškem delu, ki povzroči učinek v stvarnosti; 3229 Iser, The fictive, 181–185, 222, 224.30 Althusser, Ideologija, 82–84; Balibar in Macherey, O literaturi, 245; prim. tudi Dimitrij Rupel, Literarnasociologija (Ljubljana: Drž avna založ ba Slovenije, 1982), 51.31 Althusser, O razmerju, 322.32 Erjavec, Ideologija, 50.45