Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

132Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiDa bi vznik, izgubo ali ošibitev nacionalnointerpelacijske moči književnostipretirano vezali zgolj na obstoj nacionalne države, se pravi političnezavesti o obstoju nacionalne države in njenih simbolnih figur, 13 bi bilov obeh primerih, kanadskem in slovenskem, neustrezno, saj bi se moralisoočiti vsaj z nerešljivim vprašanjem, katerega izmed dogokov in letnicopredeliti kot vznik nacionalne države. V slovenskem primeru bi se kotnajočitnejša možnost ponujala letnica osamosvojitve 1991, vendar ta nebi mogla ustrezno pojasniti, zakaj nacionalna interpelacija v slovenski literaturioslabi po nastopu Otona Župančiča; obenem pa druga možnost,leto 1919, ko bi v okviru države SHS prvič lahko govorili o omejeni političnisuverenosti slovenskega naroda, ne pojasni docela, zakaj se nacionalnainterpelacija ponovno pojavi v književnosti narodnoosvobodilnegagibanja in nazadnje – čeravno šibko in zlasti v metaliterarnih besedilih– v času po sedemdesetih letih 20. stoletja. 14Tudi v Kanadi letnice, povezane s državnim in političnim osamosvajanjem,ne kažejo neposredne povezave z narodnointerpelacijskimpozivom literature. T. i. Konfederacija, tj. združitev prvih štirih provincleta 1867, je državi sicer omogočila omejeno suverenost kot dominijonuv okviru britanskega kraljestva; na literarnem področju je spodbudilaestetsko vrednejšo literaturo, a je, kot bomo videli, celo vrh takratnegapesništva – t. i. konfederacijska skupina – še vedno zavezan narodnointerpelacijskifunkciji. 15 Prav tako vidnejših sprememb v literarnem delovanjuni mogoče zaznati po westministerskem statutu, ki je leta 1931 Kanadipodelil dokončno neodvisnost. 16 Še leta 1957 je neznani uvodničarnalnim in univerzalnim v glasbi, ko poudarja, da glasba ne vzpostavlja izrazitih nacionalnih idiomov/.../, vendar posamezni glasbeni sistemi še zdaleč niso harmonično usklajeni in univerzalno razumljivi.Gregor Pompe, Evropska glasba? – nemuzikološko vprašanje, Ars & Humanitas, 2008, 62. S temmožnost konstituiranja glasbene nacionalne identitete postavlja v poseben precep, saj vendarle dopuščamožnost specifične (nacionalne) artikulacije tudi v glasbi.13 Hobsbawm in Ranger, The invention, 271.14 Boris Paternu, Pogledi na slovensko knjiž evnost: š tudije in razprave, 1–2 (Ljubljana: Partizanska knjiga,1974); B. Paternu, Obdobja in slogi v slovenski knjiž evnosti: š tudije (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga,1989); prim. Pirjevec, Vprašanje o poeziji, 66–71.15 Gre za pesnike in pesnice, rojene v letih tik pred nastankom Konfederacije, med katere štejemo tudiCharlesa G. D. Robertsa, katerega odo Britaniji analiziram ob koncu pričujočega poglavja.16 V resnici westministerski statut Kanadi ni podelil popolne neodvisnosti, saj je bilo za nekatere zakonskespremembe na ravni kanadskih provinc še potrebno soglasje britanskega parlamenta. To neskladjeje bilo dokončno odpravljeno šele leta 1982 s t. i. Kanadskim zakonom, katerega del je tudikanadski ustavni zakon iz istega leta. Slednji kot temelj kanadske ustave določa t. i. Britanski severnoameriškizakon, 1867 oz. t. i. Ustavni zakon, s katerim je bila ustanovljena Konfederacija oz. federalnidominijon. Drugi del kanadske ustave sestavljata kanadska Listina človekovih pravic in svoboščinter klavzula o pravicah staroselcev. Prav ustavni zakon, ki med drugim opredeljuje odnose na relacijimed federalno vlado in kanadskimi provincami, je bil eden od razlogov za napetosti in (neuspešno)sklepanje kompromisov med angleško in francosko govorečo skupnostjo v Kanadi.