Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

138Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijidališču ustanovljena Glasbena matica (1872) z glasbeno šolo in zborom(1882, 1891) ter slovensko Dramatično društvo, iz katerega se je kasnejerazvilo slovensko Deželno gledališče. Glasbena matica in gledališče stabila – ob gradnji narodnih domov, novonastalih strokovnih društvih terrazvoju znanstvenega tiska (F. Kos, J. Jesenko, S. Šubic, F. Lampe) – temeljza prevzem prej nemških institucij in po letu 1918 za ustanavljanjenovih slovenskih. 38 Glasbena matica pa se je skupaj z Narodnim domomin novoustanovljeno Narodno galerijo aktivno vključila tudi v udejanjenjeprvega zametka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 39 Filharmoničnodružbo z večinoma nemškim članstvom so leta 1919 prevzelislovenski glasbeniki in je bila leta 1921 s stavbo in z glasbeno šolo dokončnopriključena Glasbeni matici. In čeprav ne Matičin instrumentalnisestav ne že prej obstoječi konzervatorij nista mogla docela zapolnitivrzeli, ki je nastala z razpustitvijo med letoma 1908 in 1913 delujočeSlovenske filharmonije, 40 lahko rečemo, da je bila, upoštevajoč ustanovitevopernega orkestra (1918), od začetka stoletja omogočena ne le slovenizacijareproduktivne ravni, marveč tudi prehod skladateljskega ustvarjanjaz institucionalnega okvira čitalništva z vsemi njegovimi slabostmi– tj. s poudarjenim udejanjanjem kulturnoavtonomistične, pretežno cesarskolegitimistične miselnosti – na raven profesionalnega ustvarjanja(A. Lajovic, Marij Kogoj).Prevzem Filharmonične družbe je bil razmeroma tipičen, saj so tudidruge ustanove doživele naglo slovenizacijo, ki je bila najpogosteje nasilnav odnosu do novonastale nemške manjšine. To ne velja le za nemškadružabna središča – kot sta bili Kazina in Nemška hiša –, ki so s čitalnicamiin saloni že prej dobivala svoje slovenske vzporednice, 41 marvečpredvsem za ljubljanski gledališki prostor. Ob Deželnem gledališču, kije bilo že od leta 1911 naprej izključno slovensko in je bilo v državi SHSspremenjeno v operno hišo, je po spopadih na Koroškem država zaprlatudi novo zgradbo samostojnega nemškega gledališča in z letom 1919 va-38 Med novonastalimi institucijami je smiselno posebej omeniti ponovno oživitev Društva slovenskihleposlovcev, PEN klub (1929), ki je, denimo, posredovalo v prid slovenščine v učbenikih, ter Narodnoin Moderno galerijo (ust. 1918, 1927) – mdr. prim. Čepič, Zgodovina.39 Ervin Dolenc, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929 (Ljubljana: Cankarjevazalož ba, 1996), 23–84.40 Za podrobnejši zaris Slovenske filharmonije prim. npr. Primož Kuret, 100 let Slovenske filharmonije1908–2008 (Ljubljana, Slovenska filharmonija), 13–56.41 Oboje je bilo pomembno vsaj zato, ker se je v kulturni sredini čitalnic in salonov uveljavljal internikonverzacijski slog, ki so ga gojili izobraženci in meščani za krepitev narodne zavesti, ob tem pa se jevzpostavila tudi podoba nemškutarja, ki je bil v resnici pojmovan kot pravi sovražnik narodnega gibanja.Gl. Juvan, Vezi besedila, 136, 143.