Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

94Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiustvarjajo hibridne »vmesne kulture«, 42 marveč tudi za celotne družbeneodnose v državi velja tisto, kar velja za literarni sistem: in sicer, dase avtorji ne angleških in ne francoskih literatur, ne glede na to, ali šepripadajo obrobju svojega prvotnega literarnega sistema ali ne, asimilirajov enega izmed obeh dominantnih polisistemov. 43Vprašanje nacionalne enotnosti in identitete pa je v državi, ki jo žeod prve politične tvorbe naprej sooblikujejo tri distinktivne etnične skupnosti(poleg britanske in francoske še obe skupini staroselcev), sooblikovalodružbeni imaginarij, za katerega velja, da tudi danes vsaj do nekemere zaznamuje problematične odnose med etnično-jezikovnimi skupnostmina najbrž najbolj ključni točki: v razmerju do drugačnosti. Vsvojem zadnjem predavanju je Frye zatrjeval, da »je tisto, kar je izčrpaloleta 1867 ustanovljeno Konfederacijo, uničilo tudi sporazum v MeechLaku – in sicer, pomanjkanje kulturnega dialoga, to je razumevanja inupoštevanja pričakovanj drugega«. 44 Fryjevo pripombo, ki se sicer nanašana razmerje med prvotno britansko in francosko populacijo, je mogočerazumeti tudi v širšem okviru in potrjuje na začetku navedeni dvom,da prostorska razsežnost večkulturnosti spodbuja le toleranco, ne pa aktivnegadialoga in razumevanja drugega. 45 Pomanjkanje aktivnega razumevanja,na katerega namiguje Frye, ni le izvor problematičnih odnosovmed angleško in francosko govorečima skupnostma v Kanadi, marveč venaki meri ali še bolj njunega odnosa do drugih etničnih skupnosti, pričemer so kot etnični drugi za obe skupnosti sprva nastopali staroselci inšele kasneje vse številčnejše imigrantske skupnosti, ki jih celo zakon omultikulturnosti še vedno poimenuje kot »manjšinske«.Že William H. New opozarja, da so staroselski miti zgodaj postalidel skupne kanadske mitologije in posledično tudi del skupne kanadskekulture. A ob diskurzu, ki je poveličeval kulturo staroselcev, ustvarjalmit »plemenitih divjakov« in si obenem prisvajal njihovo mitologijo, jehkrati obstajal tudi diskurz zlasti francoskih kolonizatorjev, ki je staro-42 Homi Bhabha, The location of culture (London: Routledge, 1994); Homi Bhabha, Culture’s in between,v: Questions of cultural identity, ur. Paul DuGay in Stuart Hall (London; Thousand Oaks: Sage,1996), 53–60.43 Milan V. Dimić, Canadian Literatures of Lesser Diffusion: Observations from a Systemic Standpoint,Text.Serial.Journal, Canadian Review of Comparative Literature, 5. julij 2008, 570 isl., http://ejournals.library.ualberta.ca/index.php/crcl/article/view/2917/2311.Milan Dimić pri tem opozarja, da semanjše etnične skupine asimilirajo najkasneje v treh generacijah.44 Frye v: Kushner, The living, 275. Sporazum v Meech Laku (1987), ki je spodbudil tudi navajani Taylorjevčlanek, je bil v ustavni debati o jezikovnih pravicah še eden od neuspešnih poizkusov posredovanjamed francosko in angleško govorečo skupnostjo, katerih neuspeh je kasneje vodil k že drugemureferendumu o kvebeški neodvisnosti.45 Hinz, Introduction, vii–xiii.