Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Povzetek237Avtor študijo o imaginarnem, nacionalni ideološkosti in njenivlogi v literaturi oziroma v literarnih sistemih v Sloveniji in Kanadioblikuje kot niz v sebi razmeroma samostojnih poglavij, ki skušajozajeti literarne in še bolj družbeno-historične in sociološke vidikeobravnavanega problema.Potocco obravnavo začne s predstavitvijo imaginarnega kot izvoradružbenih identifikacij. Pri tem predstavi pojmovanje imaginarnega,kot ga je zasnoval Cornelius Castoriadis in po katerem je imaginarnorazumljeno kot prvobitna zmožnost tvorjenja podob, natančneje, kotprost, v sebi nezamejen tok podob, ki pa je – za razliko od kaosa – razpoložljivza zamejitev v simbolne odnose. Prav takšna zamejitev je podstatza identifikacijo, ki jo posameznik udejanji pretežno z nanašanjem nainstitut družbe oziroma družbenozgodovinskega, v okviru katerega sebeosmišlja sleherna skupnost. Medtem ko je družbenozgodovinsko kot institutdejavnik zamejevanja, ki skrbi za relativno kontinuiteto in stabilnostv družbi krožečih pomenov in identifikacij, je imaginarno v interakcijiz družbo izvorno nezamejena, a v določene (instituirane) oblikezamejljiva »magma« podob oziroma smislov, ki zato v družbo prinašavdor spremenljivosti in nefiksnosti. Zgodovinske skupnosti so vselej skušalefiksirati izvorno spremenljivost družbeno imaginarnih smislov, pritem pa je še zlasti za družbo t. i. moderne značilna posebej močna fiksacijarazlik, povezana z logiko razstavljanja in klasificiranja, ki jo Castoriadisimenuje »la logique ensembliste-identitaire«, lahko pa bi ji reklitudi racionalno-analitična logika. Potocco nakaže, da sta prav racionalno-analitičnalogika in obstoj v njej utemeljene družbe povezana z vzni-