Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Večkulturnost, garnizijska mentaliteta ....meroma standardnega občutka posameznikove teritorialne opredeljenosti.V starejši kanadski literaturi je bila tudi sicer vloga drugega doslednopripisana naravi in njenim širnim območjem, pri tem pa je bila naravaobičajno prikazana kot hladna, agresivna, zlovešča in celo sovražna; 52izjeme so bile vse do petdesetih let 20. stoletja redke. Podoba etničnegadrugega, zlasti v obravnavi staroselcev, je bila vendarle nekoliko ambivalentnejša,saj je bila že v dnevnikih prvotnih raziskovalcev postavljena vokvir dvojnosti plemeniti divjak/barbar. Kako je ta dvojnost prisotna vrazmeroma kratkem intervalu istega obdobja, lahko vidimo ob primerudveh novoromantičnih sodobnikov, pesnikov Archibalda Lampmana(1861–1899) in Duncana C. Scotta (1862–1947). Medtem ko je pri slednjemindijanska motivika prikazana na videz s simpatijami, v nekaterihpesmih celo z eroticizmom, usmerjenim k bolj ali manj naravnemu indijanskemudekletu (na primer v pesmi Mešanka, obj. leta 1906), je v LampmanoviAt the Long Sault (1866, obj. 1943) reprezentacija povsem nasprotna.V delu, ki opisuje obrambo Montréala pred Irokezi so napadalcipredstavljeni izključno kot barbarski drugi. V obeh primerih gre kajpakza dve, čeravno nasprotni si stereotipni predstavi o etničnem drugem inpotemtakem za »gadamerjansko« naivno prilagoditev.Kot opozarja Terry Goldie, je »‚jaz‘ v besedilih belopoltih avtorjev/postopoma/ vključeval drugačnost indijanskega ‚drugega‘ v lastni pogledin obenem reprezentiral ‚družbenozgodovinski‘ pogled drugega«. 53Toda proces spremembe v prikazovanju staroselcev se je izraziteje pokazalšele v šestdesetih letih 20. stoletja, tik pred vznikom političnega diskurzao večkulturnosti, 54 v delih avtorjev, kot so John Newlove, MargaretAtwood ali Leonard Cohen. Če vzamemo samo en primer: tudi Cohenv romanu Beautiful Losers uporabi motiv erotizacije Indijanke, 55 a neveč v okviru dualizma plemenit(a) divjak(inja)/divji barbar, ki ga Goldiezaznava v prejšnjih kanadskih prikazih. Erotiziranje indijanske svetniceCatherine Tekakwitha je pri Cohenu prek pripovedovalca kontrastiranoz judovsko perspektivo, ki je (bila) v Kanadi prav tako razumljenakot ena od najpogostejših perspektiv etničnega drugega. To pa, v povezavis sugeriranim konfliktom angleško in francosko govoreče skupnosti v9752 Tovrstno podobo narave so zaznavali zlasti, a ne izključno tematologi, prim. Atwood, Survival, 45–86; New, A History of Canadian.53 Goldie, Semiotic, 117.54 Prelomnica v političnem diskurzu je bil govor takratnega premierja Pierra Eliotta Trudeauja 8. oktobra1971 v parlamentu, s katerim je naznanil začetek uradne politike večkulturnosti v okviru enotnedvojezične države.55 Leonard Cohen, Beautiful losers (Toronto: McClelland and Stewart, 1966).