Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

104Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijistvenejši zavori pri združevanju enotne nacionalne narative. 22 Kot opozarjaGrafenauer, je bila iz njiju izhajajoča premočna pokrajinska zavestpovezana tako z neenotnim pojmovanjem naroda kakor predvsem z neenotno,specifično predstavo o jeziku, katere izvor lahko iščemo neposrednov delovanju slovenskih protestantov.Na enotenje jezika pri protestantskih piscih niso vplivali le TrubarjevaAbecednik in Katekizem ter Dalmatinov prevod Biblije, temveč enako alicelo močneje Bohoričeva prva slovnica in njegov latinsko-nemško-slovenskislovar, ki ju Peter Herrity šteje za prvi poizkus kodifikacije slovenskegajezika in v skladu s Trubarjevo prakso tudi za poizkus poenotenjajezika z združevanjem narečnih govorov. 23 Čeprav Herrity zaraditega meni, da je Bohorič prehiteval reformacijo, je slednji vendarle ostalzapleten v osnovni problem protestantizma, in sicer, da je pomen jezikaomejeval na družbeno-versko koristnost, ki ji nacionalna misel ni bilav ospredju. Tudi iz Trubarjevega delovanja je po mnenju Janeza Rotarjarazvidno, da so protestanti sledili Pavlovi evangeljski doktrini o ljudskihjezikih in so uvajanje jezika razumeli pretežno, če že ne izključno vluči versko-prosvetljiteljske dejavnosti. 24 To je še posebej razvidno iz dejstva,da je bila kljub vpeljavi slovenščine v osnovne šole v t. i. poklicnihšolah kot učni jezik predvidena latinščina, v deželnih šolah v Ljubljaniin Celovcu pa nemščina. 25 Zahtevnejše srednje šolstvo torej ni temeljilona izrazitejši slovenski jezikovni zavesti, podobno dvojnost pa je kasnejeohranjala in še zaostrovala šolska reforma, zlasti odredba, ki je leta 1774načelno uvedla splošno osnovnošolsko obvezo, saj je bila slovenščina kotučni jezik po večini priznana le v prvi dveh razredih trivialk ali kot pripravana nemški jezik oziroma na latinščino. 26 Praktični učni jezik je pritem ostajal pokrajinsko zaznamovan ali – kot v delovanju Blaža Kumer-22 Bogo Grafenauer, Slovenski zgodovinski prostor in drž ava, Nova revija 12, št. 134/135 (1993), 693–713.23 Peter Herrity, Konstituiranje slovenskega knjiž nega jezika: vloga zgodovine in lingvistike, v: Slovenskiknjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje, ur. Ada Vidovič Muha, Obdobja 20 (Ljubljana:Center za slovenš č ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete,2003), 531–539.24 Janez Rotar, Skrb Primož a Trubarja za avtonomnost slovenskega knjiž nega jezika v luč i pisem apostolaPavla, v: Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje, ur. Ada Vidovič Muha,Obdobja 20 (Ljubljana: Center za slovenš č ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofskefakultete, 2003), 513 isl.; prim. Boris Paternu, Pogledi na slovensko knjiž evnost: š tudije in razprave,1-2 (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974), 49; Boris Paternu, Obdobja in slogi v slovenski knjiž evnosti:š tudije (Ljubljana: Zal. Mladinska knjiga, 1989), 10 isl.25 Vlado Schmidt, Zgodovina š olstva in pedagogike na Slovenskem 1, Od naselitve do 1805 (Ljubljana: Delavskaenotnost, 1988), 44–82.26 Vlado Schmidt, Zgodovina š olstva in pedagogike na Slovenskem 2, 1805–1848 (Ljubljana: Delavska enotnost,1988), 38.