Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Med mitom in institucijamiv reviji Tamarack ugotavljal, da neodvisnost Kanadčanov ni docela izoblikovalakot intelektualno samosvojega naroda, marveč le kot samostojnopolitično enoto brez izrazitih »duhovnih znamenj«. 17 Razlog za toje najprej treba videti v depresiji, ki je zajela državo v tridesetih letih 20.stoletja. Na drugi vzrok pa opozarja Matteo Sanfilippo z mnenjem, da jebila Kanada po prvi svetovni vojni postavljena pred izbiro gospodarskegain diplomatskega partnerja, 18 ki se je prav tako zrcalila v vzpostavljanjuenotnega kulturnega prostora. Zlasti na založniškem trgu, ki je bil šeposebej podrejen ekonomskim pritiskom, se je pokazalo, kako težko jebilo oblikovanje srednje poti, in sicer vse dokler se v v ugodnejših gospodarskihrazmerah po drugi svetovni vojni ni izoblikovala nova, nacionalističnaparadigma enega izmed vodilnih kanadskih ekonomistov HaroldaInnisa, ki je ob podpori filozofa Georga Granta vplivala na radikalizacijokulturnega nacionalizma pretežno v torontskem krogu pesnikov,katerega glasnik je bila Margaret Atwood. 19Leta 1951 je Kraljeva komisija za nacionalni program razvoja literature,umetnosti in znanosti izdala t. i. Masseyjevo poročilo, 20 v kateremanalizira obstoječe stanje in priporoča smernice za nadaljnje delovanjekanadskega kulturnega trga – dokument, ki je postal eden najpomembnejšihzunanjih dejavnikov na povojnem kanadskem kulturnemtrgu. Dvoumnosti, ki jih je prinašalo poročilo – zlasti dejstvo, da je kanadskikulturni trg utemeljevalo v nasprotovanju do Združenih državAmerike in šele sekundarno kot odmik od britanskih kulturnih kolonizacijskihpraks –, kažejo, da je tudi ta dokument nastajal v okviru idejintelektualne kulturniške elite t. i. ontarijskega nacionalističnega kroga,na katero sta s svojimi deli vplivala Grant in Innis. Christina Ziraldo onjenih nosilcih, med katere smemo šteti Northropa Fryeja in Atwoodo-17 Douglas Daymond in Leslie Monkman, ur., Towards a Canadian literature: essays, editorials, and manifestos(Ottawa: Tecumseh Press, 1984), 399.18 Matteo Sanfilippo, Margaret Atwood, il Canada e gli Stati Uniti, Rivista di Studi Canadesi/CanadianStudies Review, št. 7 (1994), 20–21.19 Innis, ki je svojo politično ekonomijo izoblikoval ob specifično kanadskih temah (značilno je, da seje ukvarjal s pomenom trgovine s kožuhovino za kolonialni imperij, doktoriral pa s tezo o velikemnacionalnem projektu – gradnji čezkontinentalne Kanadske pacifiške železnice), in Grant sta svojeteorije izoblikovala eksplicitno nasprotujoč ameriškemu kulturnemu in ekonomskemu ekspanzionizmu.Prav s to značilnostjo sta vplivala na torontski pesniški krog in zlasti na Atwoodovo, ki je vsedo konca 20. stoletja v literaturi zagovarjala srednjo pot, neodvisno od Velike Britanije in ZDA, in seprav zato še posebej trudila definirati specifičnost kanadskega nacionalnega karakterja in imaginarija– prim. npr. A. John Watson, Marginal man the dark vision of Harold Innis (Toronto, Ont.: Universityof Toronto Press, 2006).20 Vincent Massey, Report of the Royal Commission on National Development in the Arts, Letters,and Sciences, Library and Archives Canada, Royal Commission on National Development in the Arts, Letters,and Sciences 1949–1951, 1951, http://www.collectionscanada.gc.ca/massey/h5-400-e.html.133