Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Poskus s slovenskim utemeljitvenim mitom103razmerja med slovenskim ljudstvom in skupnim slovanskim deblom. 17Ta položaj se je zrcalil tudi v literaturi, na eni strani v Vrazovem ilirizmuin na drugi strani v Prešernovem zagovarjanju avtonomnosti slovenskegajezika. Obe ekstremni identifikacijski različici sta prav tako dobilisrednjo pot – in sicer v zgodovinski verzni povesti Sedem sinov JožefaŽemlje, ki polemizira tako z Vrazovo idejo o zlivanju slovanskih jezikovkot s Prešernovim nezaupanjem do slovanskega združevanja. 18 Nesamoumevnostpopolne kulturne identifikacije s slovanstvom se je najizrazitejepokazala ob razpadu avstro-ogrske monarhije, ko kljub načrtomo povezovanju z drugimi Slovani – bodisi v obliki (novo)ilirizma, panslavizmaali jugoslovanstva – še ni bilo dokončno jasno, ali naj bi šlo zaizključno politično ali tudi za kulturno povezovanje. Zgovoren primerje bilo dogajanje okoli Vedine ankete, ko se je ob vprašanju, ali bi bili vslovenskem kulturnem prostoru sprejemljiva zlitje slovenskega z jugoslovanskimjezikom ali omejitev rabe slovenščine, del inteligence – Hribar,Miličinski, Ilešič, Vošnjak – sicer izrekel pritrdilno, večji del pa je to možnostvendarle ostro zavračal. 19Čeprav je dvojnost kulturnih obrazcev mogoče opredeliti kot enega najpomembnejšihmnožičnih odzivov v tvorbi nacionalne narative, bi jo biloseveda enostransko razlagati le v odnosu do slovanstva in jo pripisovatipremestitvi vplivov, ki so jih spodbudila slovanska preseljevanja. Upoštevatije treba, da so nacionalne identifikacije zlasti proizvod meščanskegasloja, 20 povezanega z razsvetljensko empiristično mislijo. 21 Slovenskorazsvetljenstvo pa so ob (spričo protireformacije) težavni integracijiPrekmurja v identifikacijski diskurz zaznamovale vsaj tri značilnosti, kiso oteževale identifikacijske mehanizme. Na prvem mestu sta bili že prejprisotni geografska in politična razdrobljenost ozemlja. Ti dve sicer nistabili neznačilni za druge evropske dežele, a Bogo Grafenauer zapaža,da sta bili geografska razdrobljenost in fizična nepovezanost zlasti predletom 1848 na slovenskem ozemlju izrazitejši in sta bili zato toliko bi-17 Fran Zwitter, O slovenskem narodnem vpraš anju (Ljubljana: Slovenska matica, 1990), 69–71, 89–92,116; prim. Kos, Duhovna zgodovina, 71–72.18 Hladnik, Slovenska diskusija, 200–201.19 Janez Rotar, Slovenš č ina in slovenstvo: pojavi, izkuš nje, pogledi (Maribor: Obzorja, 1996), 41–79; JankoPrunk, Slovenski narodni vzpon: narodna politika, 1768–1992 (Ljubljana: Drž avna založ ba Slovenije,1992), 162 isl.20 Benedict Anderson, Zamiš ljene skupnosti: o izvoru in š irjenju nacionalizma (Ljubljana: SH – Zavod zazalož niš ko dejavnost, 1998), 16–20, 47–57, 75 isl.21 Kos, Primerjalna zgodovina, 62–63, 69–70.