Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Nacionalne težnje literarne zgodovine ...cionalne interpelacije, katerih mesto prevzemata tako literatura kot literarnazgodovina. Zato ne čudi opozorilo, ki ga izreče Juvan v nekolikodrugačnem kontekstu: da je isti ideologiji kulturnega nacionalizma,iz katere je črpala slovenska književnost, pripadal tudi model »klasičnenacionalne literarne zgodovine«, ki sta ga v slovenski prostor leta 1919vpeljala France Kidrič in še zlasti Ivan Prijatelj, 27 v primerjalni literarnivedi in literarni sociologiji pa sta iz nje črpali zlasti obe znameniti študiji– Vprašanje o poeziji, Vprašanje naroda Dušana Pirjevca 28 in Slovenskikulturni sindrom Dimitrija Rupla 29 – ki sta z idejo o slovenski literaturikot književnosti nerealiziranega naroda nadaljevali Vidmarjevo analizoslovenskega nacionalnega problema. 30Frye se je zavedal dejstva, da ima literarna zgodovina kot sooblikovalkaliterarnega kanona in kot tvorec regulacije na kulturnem trgu odločilnovlogo pri oblikovanju recepcije literarnih del in spričo tega v konstrukcijinacionalne narative. Na slednjega bistveno vpliva zlasti s t. i. naivnimialegorijami, 31 prisotnimi, med drugim, v »šolskem branju« besedil,ki ga literarna zgodovina določa s pomočjo dveh dejavnikov: z udeležbozgodovinarjev pri pisanju učbenikov ter z reprodukcijo kanoničnerecepcije literature pri študentih, . 32 Pri tem, kot je bilo razvidno, samane more ustvariti interpelacije. Kot sta se Stritar in Vidmar lahko naslanjalašele na Prešernovo lastno narodnoutemeljitveno percepcijo literature,se je Frye v Kanadi naslonil zlasti na poezijo kanadskega »nacionalnegamitologa« Edwina Johna Pratta, kar ni razvidno le iz številnih Fryjevihobravnav Pratta, marveč še toliko bolj iz podobe narave, njenih pretečihsil in širine teritorija, ki je prisotna tako v Prattovih pesnitvah kotv Fryjevi ideji kanadskega nacionalnega karakterja. Toda literarna zgodovinav vsakem primeru nastopa kot opomenjevalka kulturnih praks,najprej s selekcijo avtorjev in nato z njihovo umestitvijo v narativo nacionalnegamita in/ali značaja. Tako kot Juvan o slovenskem literarnem sistemuzatrjuje, da s svojim kulturnim nacionalizmom ni posebnost, mar-27 Juvan, Slovenski kulturni, 12–13.28 Duš an Pirjevec, Vpraš anje o poeziji, Vpraš anje naroda (Maribor: Obzorja, 1978).29 Dimitrij Rupel, Svobodne besede od Preš erna do Cankarja: sociološ ka studija o slovenskem leposlovju kotglasniku in pobudniku nacionalne osvoboditve (Koper: Založ ba Lipa, 1976).30 Na Vidmarjevo analizo se Pirjevec tudi eksplicitno sklicuje, tako kot se v nekaterih besedilih nanjosklicujeta tudi, denimo, Boris Paternu ali Aleš Debeljak.31 Frye, Anatomy, 89 isl.32 Kako pomembna je interpelacijska vloga literarne zgodovine, nam priča še neki drugi, na videz obrobnipripetljaj iz slovenske kulturne zgodovine – prepoved Slovnice Antona Janežiča, ki so jo avstrijskešolske oblasti leta 1857 zavrnile, uradno zaradi cirilskega in glagolskega dodatka; v resnici pa sojo leta 1865 priznale šele potem, ko je bil iz nje umaknjen Janežičev literarnozgodovinski dodatek .121