Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

198Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiali Tschachler v zvezi s Prattom, je eden od razlogov za to najbrž odsotnostustreznega angleškega junaka, ki ne bi bil, tako kot angleški generalWolfe, nesprejemljiv za francosko govorečo skupnost. 108 Lampman seje zato raje osredotočil na domnevno zgodovinski dogodek z domnevnozgodovinskim junakom, pri tem pa ni povsem jasno, v kolikšni merise je zavedal sporne vloge izbrane figure. Adam Dollard – LampmanovDaulac – naj bi bil namreč v različici, ki ji je sledil Lampman, petindvajsetletnipoklicni vojak, ki naj bi s skupinico prostovoljcev preprečil povezavodveh irokeških formacij in tako kljub porazu preprečil napad Indijancevna francoska kolonizirana ozemlja. Takšna je bila vsaj prevladujočaobravnava Dollardovega dosežka med francoskimi nacionalističnimizgodovinarji ob koncu 19. stoletja, pa tudi v zgodovinopisju FrancisaParkmana, za katerega Margaret Kennedy dokazuje, da je bil najbržLampmanov edini vir. 109V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je v anglokanadski historiografijipojavil resen dvom o tem, ali je Dollardov podvig sploh vredenzgodovinske pozornosti. Novejše zgodovinske teorije so dogodek razlagalev kontekstu trgovine s kožuhovino, od katere so bili odvisni prebivalcitakratne Ville-Marie (današnjega Montreala) in katere pot so blokiralairokeška plemena, da bi uničila kolonijo. Dollard, ki naj bi s smelimnačrtom Irokezom želel iztrgati kožuhovino, je zaradi domnevnihugodnosti, ki jih je pri tem pričakoval zase, predvsem v popularni kulturi20. stoletja izgubil status zgodovinskega junaka in obveljal kot nepremišljenikoristolovec. 110 Lampman je tudi glede na svoj domnevni vir dogodektemeljito oklestil. Podobno kot pri Prattu je tudi pri njem bistvenaizbira detajlov in dejstev, ki jih vključi v pesem; spoznavne prvine, kinagovarjajo kanadskega bralca, pridobivajo svojo vrednost iz dokumentarnegakonteksta, natančneje, iz njegovega vključevanja in izključeva-108 Glej v pričujoči knjigi na strani 185 opombo 72.109 Margaret Kennedy, Lampman and the Canadian Thermopylae ‚At the Long Sault: May, 1660‘, CanadianPoetry 1 (1977), http://uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol01/kennedy.htm#bk9.110 Ena zanimivejših ironizacij revizionističnih teorij se pojavi v že omenjeni knjigi Barneyjeva verzijaMordecaija Richlerja, kjer po tem, ko novi lastniki preimenujejo bivališče glavnega junaka v Lechâteu Dollard des Ormeaux in med stanovalci zaokroži protestna peticija, preberemo: Za mitskegaheroja Nove Francije Dollarda in njegovih šestnajst kompanjonov nekateri pravijo, da so se obbrzicah pri Long Saultu spopadli s hordo irokeške drhali in junaško žrtvovali življenje za Montreal,no, za Ville Marie, kot se mu je reklo leta 1660. No, zlobni jeziki pa znajo povedati drugače. Da jebil Adam Dollard eden od trgovcev s krznom, ki je prežal na lastno korist, in ga je doletel zasluženkonec, ko so njegovo lovsko bando iz zasede napadli Indijanci. Ni važno … Richler, Barneyjeva verzija,94. Sicer pa prim. Peter Stone, Dollard des Ormeaux – Unwitting Hero of Long Sault, Suite101,Canadian History, 16. avgust 2010, http://www.suite101.com/content/dollard–des–ormeaux–––unwitting–hero–of–long–sault–a274874;Redekop, Authority and the Margins, 45.