Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

98Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiQuebecu, prikazu etničnega drugega seveda daje drugačen okvir kot tradicionalnejšidualizem med idealiziranim drugim in strašljivim, barbarskimdrugim. Šele v tem okviru, kjer se sekajo različne etnične perspektive,pa tudi različni kronotopi (zlasti na relaciji med sodobnim, urbanimMontrealom in preteklim nomadskim prostorom Indijancev), je torejlahko postal viden – in ne zamolčan – tudi angleško-francoski konflikt.Vloga staroselcev v kanadski literaturi se je potemtakem spreminjalatako, da so bili čedalje redkeje razumljeni zgolj kot podaljšek narave, dokleretnični drugi dokončno ni postal tisto, kar je bila prej narava – prostorsoočenja z drugačnostjo tujega. Etnični drugi v sodobni kanadski literaturisicer ni več reprezentiran izključno z Indijanci ali Inuiti, marvečje še pogosteje kot s staroselci povezan z imigrantskimi skupnostmi(denimo pri Michaelu Ondaatjeju). Vendar je v tem končnem rezultaturazvoja vseeno zadosti jasno razvidna vzporednost med idejo garnizijskementalitete, povezane s tujostjo teritorija (narave), in sodobno, nateritorialni razsežnosti utemeljeno večkulturno družbo, ki tudi etničnegadrugega razume kot potencialno grozečo tujost drug(ačn)ega. Vlogaetničnega drugega se je torej razširila z obravnave staroselcev na vse»manjšinske« skupnosti – in kot kažejo sodobnejše literarne reprezentacije,na primer že omenjeni Richlerjev roman Barnejeva verzija, se v todinamiko vpisujeta tudi obe »večinski« skupnosti, ki zlasti v Quebecudruga drugo še vedno in vse odkriteje razumeta kot etničnega drugega.A prav koncept »garnizijske mentalitete« – se zdi – še vedno ohranjaproblematična razmerja tako med njima kot na sploh v odnosih medrazličnimi v Kanadi živečimi etničnimi skupinami. Te reprezentacije paso tako kot vsakdanja praksa izrazito raznolike in tudi same prikazujejo– kot se je izrazil Padolsky – »dinamično in konfliktno naravo« kanadskevečkulturnosti. 5656 Padolsky, Multiculturalism.