Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Med mitom in institucijamisti irskih šol zaradi večinskega prebivalstva v Ontariju, v Quebecu pa vsedo leta 1963 francoskih t. i. klasičnih kolegijev. 50Druga vsebinska značilnost šolskega sitema je bilo protiameriško,protirepublikansko stališče, ki so ga privzeli tvorci šolskih programov,to pa je nujno vodilo k odvisnosti od britanskega kadra in materialov.Razlogov za nasprotovanje Združenim državam je bilo več, med njimivojaška grožnja, neuspešno rešeni aljaški spor ter vpliv lojalistične miselnosti,posledica pa nedvomno ta, da sta bila v anglofonskih deželnih šolahvsakršna kanadska identiteta oziroma morebitni patriotizem mogočasamo kot del imperialnega okvirja, poudarjenega z ideološkimi rituali(petja himne, dvigovanja zastave), še zlasti pa ovrednotena v okviru kurikula,ki ni vseboval ločenega poučevanja kanadske in britanske literatureali zgodovine in v okviru katerega so bili kanadski uspehi poučevanikot del imperialne politike: tako sta bila celo sprejem Kanade v Društvonarodov (1926) ter westminsterski statut tolmačena kot »legitimnarazdelitev imperialne moči« in soodgovornosti za imperij med Britanijoter deli njenega kraljestva. 51Britanskost poučevanja zgodovine in historiografije v anglofonskiKanadi je sprožala nelagodje v Quebecu, kjer je bilo zgodovinopisje vseod Françoisa Xavierja Garneauja naprej (Histoire du Canada depuis sadécouverte jusqu‘ á nos jours, 1845–52) usmerjeno k zarisu od Francije ločenegabivanja na novem kontinentu, a kot zgodovine francosko-kanadskeganaroda, ne kot dela skupne kanadske identitete. 52 Šele okrepljeninacionalizem klerikalnega kvebeškega zgodovinopisja po prvi svetovnivojni pa je dal impulz za enak razvoj v angleški Kanadi, kjer sta se v tridesetihletih 20. stoletja razvili Innisova ekonomska zgodovina in t. i. lavrencijskašola historiografije, ki je s svojo nacionalistično podstatjo dominiralado šestdesetih let 20. stoletja. Šele od tridesetih let 20. stoletjanaprej je torej zaznavna opaznejša nacionalna zgodovina v angleški Kanadi.53 Ker je ta, izhajajoč iz Innisove paradigme, izhajala iz opozicije doZdruženih držav, je možno govoriti o historiografskem nacionalizmu,ki je Kanado postopoma odtrgal od prevelike odvisnosti od Velike Britanije,ne da bi povezavo popolnoma opustil. Drugi razlog za vztrajanje14150 Leland, Quebec Literature, 222.51 Harold Troper, Nationalism and the History Curriculum in Canada, The History Teacher 12, št. 1 (1.november 1978), 16–17.52 Gail Cuthbert Brandt, Canadian National Histories: Their Evolving Content and Uses, The HistoryTeacher 30, št. 2 (1. februar 1997), 138.53 Joan Selby, The Transmutation of History, Canadian Literature, št. 6 (1960), 32; Brandt, Canadian National,139.