Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

118Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijire, je bil Sklep k projektu Literarne zgodovine Kanade, ki je izšla l. 1965.To njegovo besedilo je še posebej zanimivo, saj značilno kaže na dvojnostcelotnega projekta in knjige, ki je po mnenju marsikaterega raziskovalcakonstituirala angleško kanadsko literarno vedo. 14 Prva izdaja Literarnezgodovine Kanade s Sklepom vred tako ne skriva izvora v širši obravnaviangleških literatur, kar ni presenetljivo, saj je bilo raziskovanje literatureformalno umeščeno med preučevanje anglosaksonskih književnosti;vendar obenem izkazuje poudarjeno težnjo po nacionalni koheziji, ki jeomejena na homogenizacijo angleško govoreče skupnosti in ki le redkovzpostavi povezave bodisi s francosko bodisi s staroselskima skupnostmain literaturama. Kljub izvorni sprejemljivosti za primerjanje in beleženjeizmenjav med angleškimi književnostmi, opazni v Literarni zgodoviniKanade in tudi v Fryjevem delu, je v kanadski literarni vedi torej žeod začetka prevladovalo – in nato prevladalo – ideološko iskanje istovetnostiter enovitosti nacije oz. skupne kulturne identitete, omejene zlastina angleško-kanadski prostor in diskurz.K tovrstni redukciji, opravičeni z nacionalnimi cilji, Frye v resnicini prispeval najpomembnejšega deleža. Njegovi posegi so sovpadli s praznovanjemstoletnice prve kanadske politične tvorbe, Konfederacije, in zekonomskim ekspanzionizmom Združenih držav Amerike, oboje pa jev Kanadi spodbudilo intenzivno nacionalistično razpoloženje tudi medintelektualci, ki so v Fryevih idejah videli primerno osnovo za lastni nacionalizem.Margaret Atwood je leta 1972 v študiji Survival radikaliziralaFryeve ideje in, 15 opirajoč se nanje, v literarno kritištvo uvedla novo,za skoraj celo desetletje dominantno šolo t. i. tematologov, med katerimista bila poleg Atwoodove najbolj izpostavljena D. G. Jones – enako kotAtwoodova tudi pesnik – in John Moss. Tematologi so sicer prevzeli Fryevoosnovno tezo o družbenem mitu, ki naj bi bil poenotujoče načelovsake kulture in literature, a z nekaterimi pomembnimi razlikami. Iskanjepoenotujočega načela so reducirali na raziskavo tipičnih tem in motivovv kanadski literaturi; prav tako pa so posredno zavračali Fryevo opozorilo,da je elemente družbenega poenotenja mogoče iskati le v estetskonedovršeni literaturi, medtem ko naj bi se v »zreli« literaturi sledidružbenega mita pokazale le še v načinu metaforičnega oblikovanja,ne pa več v temah ali motivih. Tako so tematologi Fryevo splošno zanimanjeza genezo neke literature omejili na raziskavo parcialnih elementovdružbenega mita v literaturi konkretne dežele; posredno, a tudi ne-14 Robert Lecker, Response to Frank Davey, Critical Inquiry 16, št. 3 (1. april 1990), 685.15 Margaret Atwood, Survival: a thematic guide to Canadian literature (Toronto, Ont.: McClelland &Stewart, 1996).