Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Med mitom in institucijaminjo naselila narodno gledališče. Pri tem pa začetek njegovega delovanjaveč kot značilno kaže na razpršitev narodovega samoutemeljevanja: podobnokot tržaški Narodni dom tik pred požigom in kot kasneje gledališčev Mariboru je program pričelo z nedvoumno interpelacijskim besedilom– Levstikovim Tugomerjem. Nasploh se je igralski ansambel sprva,pred povezavo z jugoslovanskim igralskim združenjem, zavzemal zaslovensko usmerjeni repertoar, pomenljive pa so bile finančne razmere, vkaterih sta gledališči delovali, saj je bilo kljub izdatnejši produkciji v primerjavis preostalim jugoslovanskim prostorom zanju iz državnega proračunanamenjeno za polovico manj dotacij kot za hrvaška ali srbska gledališča;je pa res, da so bile v osnovi nižje že zahteve ljubljanske uprave.42 Primer gledališča nemara najočitneje kaže, da pritiski na slovenskekulturne ustanove niso bili več eksplicitni, so pa se pokazali v finančnipodhranjenosti. Še bolj dvoumen, vendar v osnovi ugoden institucionalnipoložaj za narodno interpelacijo je razviden v spremembah v šolstvu,posebej v razmerju financiranja državnih univerz z očitno zapostavljenostjoljubljanske.Prvi poizkus: vloga šolstvaAlthusserjanska teorija opozarja, da je šolski sistem eden izmed poglavitnihmehanizmov nacionalne interpelacije. Ob primerjavi zgodovineangleškega kanadskega ter slovenskega šolskega sistema seveda ni mogočezanemariti osnovne razlike – tj. vprašanja učnega jezika –, vendar vrazvoju šolstva v obeh državah oziroma sistemih ni težko najti tudi značilnihpodobnosti, ki jih je možno strniti v sledeče točke: utilitarističnausmerjenost sistema, povezana s kolonialistično in imperialistično vizijodominantnega, kolonialističnega diskurza; ozek krog humanistične elitespričo šibke zastopanosti ali neobstoječih programov v nacionalnemvisokošolskem sistemu; šibka zastopanost nacionalne literature ter boljali manj neobstoječa nacionalna literarna zgodovina na vseh ravneh šolanjain slednjič emancipacija »nacionalnih vsebin« na določeni časovnitočki, v slovenskem šolstvu po letu 1918, v kanadskem pa, kot bomovideli, v šestdesetih letih 20. stoletja.Upoštevajoč čas poselitve je bil šolski sistem na ozemlju današnjeKanade organiziran razmeroma zgodaj; celo univerzitetne ustanove beležimože pred Konfederacijo – leta 1789 je bil ustanovljen Anglikanskikraljevi kolegij, leta 1821 pa Univerza McGill v frankofonem Montrealu– vendar William H. New opozarja, da v njih zaradi poudarjanja bri-42 Dolenc, Kulturni boj.139