Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Povzetekonalne interpelacije v literarni zgodovini, in sicer v luči primerjalne književnosti.Besedilo se sooča s težnjami sodobne literarne vede k obravnaviliterature kot ene izmed diskurzivnih praks (T. de Zepetnek, S Bassnet,Bernheimer) in podaja kontekst radikalnejših tovrstnih tendencpredvsem v Kanadi (Tötösy). Ob pragmatičnih, materialnih vzrokih sok tovrstnemu obratu v Kanadi pripomogli tudi vsebinski razlogi, ki jihni mogoče iskati zgolj v prevladi poststrukturalističnih metodološkihpraks, marveč v potrjevanju nacionalne identitete, ki je vidna tako v primerjalnousmerjeni kot v nacionalni literarni vedi. Celo prevlada večikulturnihštudij izhaja iz težnje po sooblikovanju nacionalnega mita –le da je kot mit v njem vzpostavljena raznoterost kultur. Stanju v kanadskemliterarnem sistemu se močno približajo nekateri posegi v slovenskiliterarni zgodovini in kritiki. Posebej sta si podobna Fryjev Sklep kLiterarni zgodovini Kanade (1965) in Kulturni problem slovenstva JosipaVidmarja, saj obe besedili iz literarne zgodovine oziroma kritike prehajatav kulturno zgodovino. Tej značilnosti v Sloveniji v večji ali manjšimeri sledijo vsaj še Pirjevčevo Vprašanje poezije. Vprašanje naroda i n R u-plov Slovenski kulturni sindrom. Takšno stanje pritrjuje tezi, da sta takokanadska kot slovenska literarna zgodovina (oziroma oba literarna sistema)izhajali iz splošnejše paradigme evropskega in neevropskega kulturneganacionalizma.Drugi del knjige sklepa daljše poglavje, ki se ukvarja z materialnimiter institucionalnimi dejavniki, spričo katerih je bila tako v Kanadikot v Sloveniji nacionalna interpelacija močno izražena v literarnem sistemu.Prvi dejavnik takšnega razvoja je bilo pomanjkanje političnih inzlasti drugih kulturnih institucij, ki bi nase prevzele nacionalni poziv.Ob razmeroma naglem porastu kulturnih institucij v Kanadi po l. 1957ter v slovenskem primeru ob prevzemu večine institucij po razpadu Avstro-Ogrskeje tudi narodni poziv naglo ošibil. K temu je bistveno pripomogeldrugi dejavnik – vzpostavitev narodno identiteto potrjujočegašolskega sistema. Za kanadski šolski sistem je bil do konca druge svetovnevojne na vseh ravneh šolanja značilen anglokonformizem, poudarjanjeKanade kot dela imperija, izpostavljanje angleških (britanskih) kulturnihdosežkov itn. Organizacija šolanja je sledila britanskim (in francoskim)zgledom, prav tako so bila iz Britanije večinoma uvožena šolskagradiva. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so zabeleženinagel porast kanadskih učnih gradiv, obrat k poučevanju kanadskezgodovine in literature ter vznik podpornih ustanov za pomoč učiteljempri poučevanju kanadskih vsebin. V slovenskem primeru so zaznavnipodobni »kolonizatorski« mehanizmi v šolskem sistemu, točka kon-241