Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

162Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijino in distribucijsko jedro tudi – in zlasti – na podeželju ter med nižjimi sloji.Naklade Mohorjeve so zaradi večje kupne moči daleč največjo rast doživeleravno med letoma 1885 in 1897, rast njenih bralcev pa se je pred nagloizgubo naročnikov leta 1919 povečevala vse do prve svetovne vojne. 127 Sklepatije torej mogoče, da avstrolegitimistične različice literarne tvornosti innjene zmožnosti družbenega mreženja, ki jo Bourdieu definira kot družbenikapital, mlajše generacije dolgo časa niso mogle povsem ogroziti, čepravje postopoma izgubljala simbolni kapital na literarnem trgu in se postopomapreselila skoraj izključno v delež trivialne literature – v zadnjih dveh desetletjih19. stoletja pa je začela izginjati celo kot trivialna pustolovsko-zgodovinskapovest.Oda Koseskega, nastala celo v predmarčnem času, je torej logični odrazobdobja, v katerem je avstrolegitimistična različica literarne tvornostipopolnoma obvladovala literarni sistem, tako s svojim družbenim kot simbolnimkapitalom, ki sta ob marčevskih dogodkih ostala nedotaknjena. Vtem se seveda bistveno razlikuje od Robertsove Britanije, ki je bila tako rekočzadnje možno udejanjenje že do skrajnosti marginalizirane idejne različicekolonializma, ki je v literarnem polju izgubila tako simbolni kot družbenikapital. Do tolikšne marginalizacije je v slovenskem prostoru lahkoprišlo šele s povečanim deležem meščanstva, izobraženstva in delavstva, kosta se vodilni politični struji že ozirali k povezavam s hrvaškimi in srbskimistrankami, predvsem pa spričo diferenciacije periodičnega tiska in šolstva,ki je skrajno točko doživela z vznikom nove državne tvorbe SHS in sprenosom nacionalnega apela v novo nastale ali prevzete kulturne in umetniškeinstitucije.Politično-idejni poziciji, ki sta sooblikovali angleškokanadski in slovenskiliterarni sistem in katere odraz sta oda Koseskega in Robertsov slavilnisonet, sta imeli v času njunega nastanka v Kanadi in v Sloveniji potemtakemrazličen status – oda Koseskega je nastopala kot ortodoksna, ssimbolnim in družbenim kapitalom podprta izjava, Robertsov sonet pa kotskoraj docela marginalizirana različica starejših, (novo)romantičnih generacij.Toda v obeh je mogoče prepoznati značilnosti, ki so jih Brown, Frye indrugi v kanadski književnosti poimenovali z izrazom kolonialna mentaliteta,to pa sta zlasti vzdržnost ter idejna in z njo povezana tudi formalna neradikalnost,ki se navzven kažeta predvsem kot neradikalni politični – ali,bolje rečeno, kulturni – nacionalizem.127 Hladnik, Mohorjanska pripovedna.