Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

106Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijinasproti vznikajoči slovenski identifikaciji postavljalo agresivni, konkurenčniavstro-nemški diskurz, ki je deloval kot tretja ovira slovenski nacionalninarativi.Diskurza obeh konkurenčnih nacionalnih identifikacij sta soobstajalabodisi v prikritem bodisi v odkritem konfliktu, v katerem so bili mehanizmiinterpelacije večinoma rezervirani za avstrijsko-nemško podrejanje,še posebej na področju šolstva in ob jezikovnih pritiskih zlasti znemško usmerjenim poučevanjem zgodovine ter zemljepisa. 33 Tudi Juvanopozarja, da je nemščina zasedala reprezentativne komunikacijskepoložaje, ne le v šolstvu, temveč tudi v administraciji, sodstvu, znanostiin umetnosti, in da je prav avtonomizacija slovenske indentifikacije,tako na ravni znanstvene sfere, šolstva in literature kot v širših krogihprebivalstva, v 60. in 70. letih 19. stoletja še okrepila hegemonski pritisknemške narodne ideologije. 34 Konflikt z avstro-nemškim diskurzom jebil tako temelj občutka ogroženosti, ki je postal eden najpogosteje omenjenihmnožičnih odzivov v slovenski literarni in kulturni zgodovini,pri tem pa ga, razumljivo, najpogosteje omenjajo v povezavi z jezikom, 35kar, med drugim, ugotavlja Paternu v svojem tipološkem pregledu književnosti,ko v zvezi z ogroženostjo sklepa na odzivnost, ki jo strne v prešernovskodvojico »up in strah«, upor in resignacija, elegizem. 36 Paternujevadvojica drži le deloma. Slovensko uporništvo je, kot ugotavlja žesam, z redkimi izjemami neradikalno, manj politično kot kulturno. Topa se sklada z imaginarijem ogroženosti, kajti kulturni upor, ki ni političniupor, je dejansko blizu resignaciji, izhaja iz razcepljenosti na različnekulturne obrazce, ki ne more zbujati odpora navzven, zbuja pa pasivnost,ki se navzven izrazi kot lirizem, elegizem, resignacija ali zatekanje kzemlji, kakor namiguje Zgonikova.Kako pomemben je diskurz nemoči, najočitneje kažejo interpretacijekarantanske države, predvsem pa mesto, ki ga ima v nacionalnem diskurzuponovno pokristjanjevanje. Na imaginarij pokristjanjevanja je sevedav nemajhni meri vplival Prešernov Krst. Oton Župančič je Črtomirjaprvi tolmačil kot poosebljenje pasivnega, hlapčevskega značaja slovenstva,kar naj bi bilo po Erwinu Köstlerju povezano prav s paternuje-33 Schmidt, Zgodovina šolstva 1, 44–82, 100-140; Schmidt, Zgodovina šolstva 2, 1–45.34 Juvan, Vezi besedila, 137–139, 141–142.35 Alenka Jensterle-Dolež al, Ontološ ka razsež nost slovenskega jezika, v: Slovenski knjiž ni jezik – aktualnavpraš anja in zgodovinske izkuš nje, ur. Ada Vidovič Muha, Obdobja 20, 2003, 27–28; Aleš Debeljak,Individualizem in literarne metafore naroda (Maribor: Obzorja, 1998).36 Paternu, Pogledi na slovensko knjiž evnost, 74.