Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Povzetekjami do bralca in specifično literarno fiktivnostjo. Predvsem razumevanjefiktivnega in imaginarnega pri W. Iserju omogoča vnovični premisleko odnosih med literarno strukturo, recepcijo literature in ideologijo.Literature tako ni mogoče razumeti le kot materialno ideološko prakso.Ideologija, ki je razumljena kot »uporaba pomena za ohranjanje odnosovmoči«, se po prepričanju Potocca lahko udejanja samo kot ideološkafunkcija, ki ne ruši nujno estetskega izkustva, saj ne ustvarja lastnihpomenskih svetov. V literarni strukturi najdemo prvine, ki omogočajomočnejšo identifikacijo z zunajtekstualnimi svetovi, to so predvsemidentifikacije s pomeni iz družbeno imaginarnega, ki zato lahkoslužijo kot sredstvo ideološkega naslavljanja. Nasproti tem, t. i. spoznavnimprvinam, Potocco postavlja afektivno-čustvene elemente, ki so temeljfiktivnega in imajo v literarnem delu z ideološko funkcijo sekundarniznačaj. Za strukturo ideološkega dela je torej značilno, da v njem– v nasprotju s čisto fikcijo, kjer prevladujejo afektivne prvine – poglavitnovlogo prevzamejo spoznavni elementi, ki spodbujajo bralčevo enopomenskoidentifikacijo z zunajtekstualnimi svetovi; obenem delo z ideološkofunkcijo ohranja odnos med označevalci in označenci, kjer označevalecenoznačneje napotuje na označence iz družbeno imaginarnega.Kljub temu, opozarja Potocco, bo udejanjenje ideološke funkcije, ki jepotencialno prisotna v delu, vselej odvisno od družbenih, zunajtekstualnihinterpretativnih kodov, ki vodijo bralčevo interpretacijo. Ideologijabo lahko naslavljala le kot družbenozgodovinska silnica, ki jo bo bralecvselej do neke mere vsiljeval strukturi teksta.Drugi del knjige uvaja analiza kanadskega utemeljitvenega mita. Nise mogoče izogniti tezam o kanadskem kulturnem mitu, ki so jih postaviliNorthrop Frye, Margaret Atwood in t. i. tematološke študije, kakortudi ne očitkom na njihov račun. Potocco, izhajajoč iz prepričanja,da je Fryjevo obravnavo treba razumeti v širšem kontekstu njegovih teoretskihštudij (zlasti Anatomije kritištva), ki jih vulgarizirajo že kanadsketematološke študije, opozarja, da Fryeve opredelitve kulturnega mitanimajo namena opredeljevati fiksne identitete; opozarja pa tudi, da Fryeodnos posameznika do grozečega okoliškega prostora, ki ga definira kotbistvo kanadskega mita, razume kot subjektivni, konstruirani odziv. Potoccozato podaja zgodovinski in sociološki zaris različnih dejavnikov,ki so sooblikovali kanadski imaginativni odziv, predvsem problematičnoodvisnost od velikobritanske imperialne ideje, ki je nastajala v nasprotjudo druge velike sile, Združenih držav Amerike. Med konstituentikanadskega imaginativnega odziva poleg odnosa do prostora izpostavljaodnos do drugega (predvsem etničnega drugega) ter hierarhično239