Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

142Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijipri anglokonformističnem modelu v šolskem kurikulu je bil po mnenjuHarolda Troperja porast imigrantskih skupin, katerih pripadnike naj bibilo po kolonialnem modelu hierarhično večvredne navidezne tolerancetreba spremeniti v britanske subjekte in asimilirati v imperialno kulturo.54 Helen Harper, ki tovrstni model v odnosu do imigrantov deli nadve fazi – fazo prikrivanja različnosti ter fazo segregacije in getoizacijesicer pripoznanih razlik –, prehod v enakovrednejšo obravavo imigrantovv šolskem sistemu opaža v času po drugi svetovni vojni, pripisuje paga še vedno skrbi za rasno čistost britansko imperialne »kanadskosti«. 55V sistemu je bil, kot vidimo, torej prisoten dvojni kolonizacijski model:asimilacija kanadske identifikacije v anglokonformistično imperialnoidentiteto ter vzporedno z njo segregacijska kolonizacija imigrantov kotneenakopravnega dela kanadske skupnosti.V razmerju med podrejenim – če mu smemo tako reči, koloniziranim– slovenskim in imperialnim avstronemškim diskurzom je bil konfliktodkritejši, saj ni potekal, maskiran samo v poučevanje historiografskihin geografskih predmetov, marveč na najbolj nevralgični točki, obvprašanju jezika bodisi kot poučevanega bodisi kot učnega jezika šolskihprogramov. Že protestantski model je kljub uvedbi osnovnih šol, podkrepljenihs slovenskimi tiski, slovenščino omejeval na praktično utilitarnozasnovo v elementarnem šolstvu, ki v praksi marsikje niti ni zaživelo.56 Terezijanska šolska reforma je temeljila v podobni logiki; ob omejitvislovenščine kot učnega jezika v prvih dveh razredih trivialk na pripravoza poučevanje nemščine in ob hkratni omejitvi dostopa do gimnazijje bila kljub uvedbi t. i. nedeljskih šol, ki so spodbudile razvoj narodnezavesti med duhovščino, upočasnjena širitev slovenske inteligence.57 Nemščina kot jezik inteligence in višjih slojev je bila po letu 1802v gimnazijah podprta tudi z avstrijskima, državno privrženost utrjujočimazgodovino in zemljepisom, 58 medtem ko je slovenščina zaradi pokrajinskezaznamovanosti in ob pomanjkanju učbenikov ostala neeno-54 Troper, Nationalism, 21.55 Helen Harper, Difference and Diversity in Ontario Schooling, Canadian Journal of Education / Revuecanadienne de l ’ éducation 22, št. 2 (1. april 1997), 193–196.56 Vlado Schmidt, Zgodovina š olstva in pedagogike na Slovenskem 1, Od naselitve do 1805 (Ljubljana: Delavskaenotnost, 1988), 44–82; prim. Janez Rotar, Skrb Primož a Trubarja za avtonomnost slovenskegaknjiž nega jezika v luč i pisem apostola Pavla, v: Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinskeizkušnje, ur. Ada Vidovič Muha, Obdobja 20 (Ljubljana: Center za slovenš č ino kot drugi/tuji jezikpri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003).57 Schmidt, Zgodovina šolstva 1, 100–140, 160 isl.; Vlado Schmidt, Zgodovina š olstva in pedagogike na Slovenskem2, 1805–1848 (Ljubljana: Delavska enotnost, 1988), 1–45.58 Schmidt, Zgodovina šolstva 2, 38.