Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Kanadska imaginacija – analiza poezijeve: lovrencijski kuščar, »asleep or dead: / So motionless, she seemed stonedead -- just seemed: / She was too old for death, too old for life« (spečali mrtev: / tako negiben, kot da je kameno mrtev – na videz le: / bil je prestarza smrt, prestar, da bi živel). 82 Močno poetična podoba kuščarja vbralcu sproža ustrezni čustveni odziv in po tej plati spada med afektivnepesniške prvine, toda pri Prattu se nedvoumno naslanja na spoznavnoplast, saj ji pripiše vse tiste atribute, ki naj bi kanadskega bralca interpeliraliv centralno mitsko strukturo o naravi kot točki srečanja z drugim:še posebej kaže njeno brezbrižno brutalnost, ki sicer aktivno ne nasprotuječloveku, mu pa je nevarna z neodzivnostjo, ker se ne zmeni za človeškoraso in ima ravno zato potencial, da ga uniči. 83 Boj inženirja VanHorna in delavcev s to pošastjo in z »morjem gora«, ki sta oba hkrati tipičnimitološki podobi, 84 pri Prattu postane ena od možnosti soočenjaz drugim, ki ga kljub »eksistencialni grozi« dojema kot objekt podrejanja.Pri tem Catherine McKinnon Pfaff opozarja, da sta obe metafori, kipodlagata Prattovo interpelacijsko strukturo, lahko uspešni predvsemzato, ker ustrezata predstavam, ki jih ima oziroma jih je imel o svoji deželitipičen kanadski bralec, celo tisti, »ki Skalno gorovje pozna samo skuhinjskega koledarja«. 85Mitskima podobama pošasti in morja se kot drugi interpelacijskidejavnik pridruži »klic identitete«, ki ga Pratt omenja na začetku in obkoncu pesnitve in ki ga je brez dvoma treba razumeti kot poziv nacionalneidentitete, ki jo z gradnjo železnice posredno ustvarja Macdonald. PoJohnsonovem mnenju gre za poziv, ki bralcu zagotavlja zmagoslavno prepoznanjeKanade kot enovite dežele s pomočjo tehnološkega čudeža. 86Prattova omemba »klica identitete« je na začetku in na koncu pesnitvev opoziciji – začetek prinaša negotov govor o železnici, ki je neposrednopoistovetena z narodno identiteto in jo tako rekoč priklicuje: »Men spokeof acres then and miles /.../ The east-west cousinship, a nation’s rise, /Hail of identity, a world expanding ...« (takrat se je govorilo o kilometrihin arih /.../, bratstvu zahoda in vzhoda, kako nastaja narod, / o klicu identitete,kako se širi svet). 87 Konec pa kaže na zaprtje debate, izraženih dvo-82 Pratt, Complete poems 2, 228, v. 882–884.83 Isto, 227–232, v. 870–952.84 Glede na simboliko pošasti in morja, ne čudi, da Frye to podobo primerja z Leviatanom in Behemotomoziroma s kitom, ki požre Jona; vsekakor gre za mitično podobo kaosa in njegovega obvladovanja.85 McKinnon Pfaff, Pratt’s Treatment, 53–54.86 Johnson, Brébeuf.87 Pratt, Complete poems 2, 201–202, v. 25–31.191