Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

»Narod« in kanadski utemeljitveni mitvrenca kot »velikega kita« – opredeli kot vseobsegajočo, je treba razumetikot primarni temelj garnizijske mentalitete. Njegovo tezo delomapreoblikuje Gaile McGregor, ugotavljajoč, da so kanadski zgodovinarjina začetku 20. stoletja nekritično sprejeli »teorijo meje«, ki jo je leta1893 v ZDA formuliral Frederick Jackson Turner, o zahodu kot o mejnipreizkušnji ter o severnoameriški celini kot etničnem talilnem loncu.To naj bi v kanadski umetnosti povzročilo prikriti razcep med sledenjemTurnerjevi definiciji in nezavednim zarisom srhljivosti, neprijaznostizlovešče in nikakor ne celostne, v sebi sklenjene narave. O tej nezavednipsihološki meji pravzaprav govori Frye. In če je Turner ameriško»zahodno mejo« opisoval kot mejo oblasti, kot izziv in preizkus za posameznika,kako osvojiti še neosvojeno, je po mnenju McGregorjeve kanadska»severna meja« – udejanjena predvsem v naravi in v neskončnostihdivjine – meja ekstremov, ločnica, ki zbuja psihološki občutek obkoljenostiter osamelosti in tako postaja prostor vzdržljivosti ter eksistencialneranljivosti. 36Na avtorje, ki so pri definiciji utemeljitvenega mita izhajali iz odnosado fizičnega prostora, sta bila naslovljena predvsem očitka, da skušajoustvariti enovito in »fiksno«, tj. esencialistično kulturno identiteto,ne upoštevajoč regionalne, etnične ali spolske identifikacije, 37 ter da zlastitematološke študije pokrajino razumejo kot vnaprej dano, medtem koje okoljski determinizem, na katerem naj bi bili zasnovani njihovi argumenti,že dužbena konstrukcija pokrajine. 38 Na Fryja in Atwoodovo bibilo moč nasloviti tudi pomislek, da sta se pri opredelitvi utemeljitvenegamita pretirano naslonila na pesništvo Fryjevega sodobnika Edwina JohnaPratta, kar bo še razvidno iz obravnave Prattovega pesništva v zadnjihpoglavjih pričujoče knjige. Če bi ti očitki lahko veljali za Atwoodovo innekatere druge tematologe (zlasti D. G. Jonesa in deloma Johna Mossa),je pri oceni Fryjevih izhodišč potrebna večja previdnost, saj je pri oceninjegovih »kanadskih« teorij treba upoštevati tudi njegovo protostrukturalističnoprakso v okviru primerjalne literarne vede, iz katere je raz-36 Gaile McGregor, The Frontier Anthitesis, v: A Passion for Identity: an introduction to Canadian studies,ur. David Taras in Beverly Rasporich, 2nd ed. (Scarborough Ont.: Nelson Canada, 1993), 283; GaileMcGregor, A Case Study in the Construction of Place: Boundary Management as Theme andStrategy in Canadian Art and Life, Invisible Culture: An Electronic Journal for Visual Culture 5 (2003),http://www.rochester.edu/in_visible_culture/Issue_5/McGregor/McGregor.html.37 Russel Morton Brown, The Practice and Theory of Canadian Thematic Criticism: A Reconsideration 70, št.2 (2001), 653–689.38 Cameron, Theory and Criticism, Trends in Canadian Literature, 114; Leon Surette, Here is Us: The Topocentrismof Canadian Literary Criticism, Canadian Poetry: Studies, Documents, Reviews 10 (1982),http://www.canadianpoetry.ca/cpjrn/vol10/surette.htm.73