Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

182Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiPrattovo težnjo k strogo dokumentirani podlagi pesnitve sta opazila žeBeattie in Frye, 59 več kot prepričljivo pa jo je prikazala Agnes Nyland,ki je s primerjavo odlomkov iz jezuitskih poročil o Brébeufu in Prattoveobdelave opozorila, kako izjemno natančno, malodane dobesedno jePratt sledil svojim virom – zlasti jezuitskim Rélations ter deloma historiografskemuzarisu severnoameriškega delovanja jezuitov Francisa Parkmana;tudi Hunt opozarja na študiozne obiske jezuitskih obredov, teološkaposvetovanja in podobno. 60 Pratt sam je poudarjal, da je nepovezanostoblike in tematike pesniška šibkost oziroma da je retorična napaka,če se avtor ne drži dejstev. 61 Vendar v Prattovi trditvi ne gre nujno za zgodovinskodokumentirano resnico; izraz »dejstva« v njegovi izjavi lahkotolmačimo predvsem kot vsesplošni konsenz o zgodovinski ali nacionalninarativi.Tema krščanstva, kulture in jezika. Na tej ravni se stikajo vse doslejomenjene značilnosti pesnitve. Pratt v Brébeufu in njegovih sobratihvzpostavi hierarhično razmerje, na katerega sem bil opozoril ob mitološkihvirih kanadske nacionalne narative (W. H. New), med privilegiranimracionalnim, monoteističnim krščanstvom (evropskim svetom), kateregaciviliziranost uteleša junak francoskega in anglosaksonskega izvora,in poganskimi primitivnimi Indijanci.Misijonarji seveda ne dvomijo v kulturno dominacijo Evropejcev inPrattova narativa jim v tem sledi. Nekateri literarni zgodovinarji menijo,da tudi na tej ravni Pratt ironično odslikava prepad in hkrati enakostimed dvema vrednostnima in kulturnima sistemoma, ki naj bi se zrcalilav dobrohotni, iz poznavanja njihove kulture izhajajoči obravnavi Indijancev.Takšno obravnavo vidijo predvsem v »poslednjem srečanju«kultur ob prizoru Brébeufovega mučenja, 62 ki namesto vprašanja verepostane vprašanje zdržljivosti. 63 Redekopova ravno ob vprašanju smrtiopozarja na dve narativi, »indijansko« in »evropsko«, na kulturni razkorak,ko vsaka od zgodb na svoj način razume Brébeufa kot ritualno žrtev:medtem ko jo Indijanci tolmačijo v »primitivni« dobesednosti intrgajo iz telesa srce, mesárijo mišice itn., da bi skupaj z njimi dobesednoiztrgali ven fizično moč žrtve, jo krščanski pogled izrazi v figurativnemjeziku, kot vprašanje psihološke zdržljivosti v imenu vere. A celo ta razli-59 Beattie, Pratt; Frye, The Bush.60 Nyland, Pratt and History, 107–110; Hunt, E. J. Pratt’s Brébeuf.61 Pratt v: Warkentin, The aesthetics, 19.62 Pratt, Complete poems 2, 106–108, v. 2023–2072.63 Sharman, Illusion and an Atonement; Buitenhuis, E. J. Pratt; Redekop, Authority and the Margins, 53, 55.