Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Imaginarno in Cornelius Castoriadisgim pa takó opredeljene dele združuje po načelu jasno določenih razmerijmed njimi. 27 V osnovi gre za logiko jezika kot kóda, ki se po Castoriadisukaže v dveh dimenzijah: kot individualno predstavljanje in izrekanje,legein (razločevanje-izbira-domneva-sestavljanje-štetje-govorjenje),ter kot družbeno delovanje, teukhein (zbiranje-urejanje-izdelovanje-sestavljanje),ki je vselej v neki namembnosti: je delovanje, ki izdeluje vrednostv skladu z vnaprej danim eidosom. Če sta jezik in družba v tvorbismislov kreativna, kar pomeni, da se nenehno obnavljata – spreminjata, jeto zato, ker je osnova njunega delovanja magma smislov. Če sta sploh lahkoenotna, to je artikulirana znotraj razmeroma enotne identitete, potemje to zato, ker se (začasno) dajeta v zamejitev prav te logike simbolov-izrazov,ki so »ravno dovolj enoznačni, da jih je moč uporabljati«. 28Ravno zaradi tega je jasno, da Castoriadis pri razlagi vloge smisla sicerizhaja iz delovanja jezikovne logike, vendar je jezik zanj le posebno,četudi najznačilnejše območje simboličnega. Res je, da imaginarno »izniča«, z investicijo smisla v materialne in nematerialne družbene odnose,ustvarja vzorce ter oblike in s tem (so)oblikuje družbo, vendar se območjedružbeno imaginarnega v jeziku in njegovi prevladujoči logiki (legein)popolnoma ne izčrpa. Na tej točki je Castoriadisovo mišljenje radikalnodrugačno od prepričanja tistih, ki identifikacijo in imaginarnoobravnavajo, kot da sta mogoča le znotraj diskurza, katerega delovanje inodnosi moči naj bi prežemali tudi proces identifikacije. A s tem bi pristalina okamenitev pojma imaginarno, identifikacijo pa obravnavali izključnokot posledico moderne avtonomizacije subjekta, ki se v radikalnihpojmovanjih diskurza dejansko izkaže kot neavtonomen. Castoriadisje po mojem prepričanju tu natančnejši. Robins pravilno opaža, da seje v Castoriadisovem videnju zahodna, judovsko-grška civilizacija najuspešnejeupirala zaprtju magme smislov, smrti imaginarne kreativnosti.Vendar ne brez cene; dvom in priznavanje potencialne umrljivostislehernega pomena (označenca) sta jo vzpostavila kot historično družbopar excellence, obenem pa pripeljala do izpraznjena vseh označencevin zato do notranjega sesuvanja lastnega procesa historizacije ali projektaavtonomizacije. 29Obenem s tem se Castoriadis zaveda hermenevtične obremenjenostilastnega pogleda. Kajti kot razumevajoči lahko pri razumevanju izhajale iz udejanjenja lastnega družbeno imaginarnega, kar pomeni, da27 Isto, 221–272. Najbrž bi lahko uporabil izraz analitično-sintetična logika oziroma organizacija.28 Glede navedenega prim. John Thompson, Studies in the theory of ideolog y (Cambridge: Polity Press,1984), 39.29 O tem prim. Robins, Interrupting identities, 61–63.25