Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

224Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijimu dala občutek identitete. Že prva beseda v ciklu je beseda »podoba«,ki – kot v retorični analizi pokaže Dyck – vseskozi nastopa kot sinekdohain je sprva rabljena kot splošen izraz za vrsto posameznih podob (Indijancevin dežele). Narava te sinekdohe se spremeni natanko ob uvedbibesede »ponos« in kolektivnega subjekta »mi«, na prelomu med petoin šesto pesmijo, ko izraz »podoba« postane rabljen kot posamezni deldruge celote, poezije. Pesnikova zahteva, njegovo prisvajanje dežele, jepotemtakem prav v tem, da je zmožen posamične primere njenih podobvključiti kot del v abstrakten, splošen pojem poezije.Dyck torej posredno pokaže, da v primeru Ponosa ne moremo govoritio verujoči istovetnosti z deželo, ki bi bila skupna belcem in staroselcem.Nasprotno, v zadnjih pesmih Ponosa gre očitno za ideološki poziv,čeprav njegovo idejno in spoznavno plast – stereotipno predstavo o Indijancih– najučinkoviteje podpirajo predvsem ritem in retorični postopki.Z drugimi besedami: natančno odpoved naraciji, posnemanje govorjenegajezika in poskus poistovetenja z indijansko mistično prezenco siideološko prisvajajo indijansko izkušnjo in še delujejo hierarhično. Todaže sam poizkus prehoda v govorjeni jezik, diskontinuirana zgradba intehnopoetsko nihanje med neposredno zgodbo o deželi, impresijo, introspekcijoin refleksijo o odnosu do dežele kažejo tudi, da gre vendarleza bistveni korak naprej. Ponos je za Newlovea vstopna točka, priprava,da Indijance vendarle sprejme kot enakopravne partnerje, s katerimisi zares deli(jo)/ delimo deželo.Newlovov odmik od ideološkostiNewlovova poezija se zdi paradigmatski primer spreminjajočega sepesniškega odnosa do narave in do zgodovine kot dveh izmed določilkanadske mitološke strukture. Med njegovimi zbirkami, ki so izšle še vsozvočju z ontarijsko nacionalistično strujo in njenim prevpraševanjemkulturne identitete, ter tistimi, ki so izhajale po letu 1968, pa ne nastajajole razlike, ki jih opazimo v odnosu do konstituentov kanadskega mita,marveč se vse bolj spreminja odnos do mita na sploh.Za Newlova je značilno, da ima pri tematizaciji prostora in zgodovinepri njem bistveno vlogo jezik kot sredstvo posredovanja. Prostor inzgodovina pri njem obstajata predvsem kot posredovana oblika. Že zapesem East From the Mountains (Vzhodno od gora) iz zbirke Moving inAlone (1965) Dyck ugotavlja, da je utemeljena v binarizmu , 172 se pravi na odnosu med prostorom in njegovo jezikovnoposredovanostjo. S prvim verzom – »the single, faltering, tenuous line172 Isto, 74–75.