Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

48Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijidobna teorija govori pretežno o treh vrstah možnega odnosa do sveta:nameč o (čutno-)estetskem, izkustvenem in spoznavnem zadržanju. Iser,ki estetsko pojmuje kot performativno reprezentacijo, to zadržanje, denimo,ločuje od preostalih dveh naštetih. 38 Janko Kos, po drugi strani,govori o estetski, spoznavni in etično-moralni funkciji v literarnem delu,a v strukturi literarnega dela razločuje primernejšo trojico, ki deloma zrcaliopredelitev funkcij pri Mukařovskem, tako da bi upoštevaje strukturoliterarnega dela lahko izdvojili estetsko, »praktično« in racionalnoali »teoretsko« zadržanje. 39 Vsaj o naštetih zadržanjih je najbrž mogočereči, da tvorijo samostojna izkustva realnosti, zlasti če upoštevamo, da onjih najpogosteje govori tudi Mukařovský v zvezi s funkcijami. 40Ideološka funkcija v tem okviru ni niti nekaj, kar bi že vnaprej podlagalostrukturo literarnega dela, niti funkcija, ki bi docela zavzela oziromase nanašala na sklenjeno izkustvo realnosti, marveč je nesamostojnafunkcija, kar omogoča soobstajanje potencialnosti ideologije in estetskegav umetniškem delu. 41 To potrjujeta tako Jauß s priznanjem, da estetskoizkustvo ob brezdistančnem uživanju objekta lahko podleže nevarnostimideološkega zavzetja, 42 kot Therborn, ko zatrjuje, da so estetska,filozofska, znanstvena in druge prakse zmožne delovati ideološko, čepravobenem implicirajo prekinitev z okoliškimi ideologijami. 43 Vsekakorpa je šele z diferenciacijo ideološke funkcije možno pokazati na določnejšeideološke vplive v literarnem delu, ne da bi pri tem vnaprej predpostavljalirušenje estetskega izkustva. Kajti če funkcija obstaja v odnosudo subjekta ali do izkustva resničnosti, potem ne more biti odvisna le odvsebnosti strukturnih prvin, saj estetska funkcija, denimo, lahko nastopatudi zunaj umetnosti, in obratno, v umetniškem delu nastopajo drugefunkcije, na primer, ideološka; v tem primeru pa bo realizacija funkcijekajpak odvisna od vzajemnega součinkovanja strukture in recepcije.38 Iser, The fictive, 298–299; Wolfgang Iser in Huimin Jin, Literatura kot dejanje prestopanja meje: intervju-pogovors profesorjem dr. Wolfgangom Iserjem, Primerjalna knjiž evnost 25, št. 2 (2002), 84.39 Janko Kos, Morfologija literarnega dela (Ljubljana: Državna založba Slovenije; Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, 1981), 21, 66.. Vredno je opozoriti, da je Kos sprva tudi na ravni formalnestrukture še govoril o etični plasti literarnega dela, gl. npr. Literatura, 77–78, 80. Šele kasneje, kot jerazvidno v Morfologiji literarnega dela, jo je nadomestil s pojmom idejno-racionalna plast.40 Mukař ovský , Estetske razprave, 160–163.41 Erjavec, Ideologija, 43–44.42 Jauß, Estetsko, 102.43 Therborn, Ideologija moči, 17.