Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

36Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijidržavnih stavb. 35 To nam priča, da se v procesu nacionalne identifikacijenerazdružljivo prepletajo prakse državno-političnih ter kulturnih institucij,kar je razvidno tudi iz opisa procesov, ki jih navaja Mitja Velikonjakot temelj nacionalne oziroma nacionalnokulturne homogenizacije:1.) asimiliranje kulturnega policentrizma, 2.) kanoniziranje, 3.) standardiziranjein tipiziranje skozi institucije uradnega knjižnega jezika, šolskegasistema, medijev, muzejev itd. ter 4.) aktivno podpiranje v oblikisubvencij ipd. 36 Velikonjev zaris, ki nacionalno identifikacijo povezujetako s politično konstitutivnimi kot tudi s kulturno reprezentančnimimotivi, med drugim ponavlja trditev, da je nacionalna kultura bolj alimanj prisilno poenotenje – da gre tudi tu za »vprašanje moči, povezanos pojmoma ‘narod’ in ‘nacionalna država’,« potem ko je primarnostverske, fevdalne (vazalne) in lokalne identitete nadomestila nacionalna,»vertikalno solidarnost pa občutek horizontalno povezane nacionalneskupnosti«. 37Vse od althusserjanskih definicij ideologije naprej bi povezavo narodneidentfikacije z unificirajočem ideološkim apelom seveda težko zanikali.Pierre Macherey in Etienne Balibar odlično pokažeta ideološkomoč nacionalnega jezika v šolskem sistemu, 38 Althusser pa svojo tezo ot. i. ideoloških aparatih države prav tako povezuje s homogenizirajočomočjo nacionalne države in z delovanjem šolstva. 39 Že Althusser z vpeljavoideoloških aparatov države hkrati zatrjuje, da je poenotujoča močnacionalne (in pri Althusserju kapitalistične) ideologije razpršena po širokemspektru materialnih praks, med katerimi poleg šolskega omenjaše politični, informacijski in slednjič kulturni ideloški aparat države, kamormed drugim šteje književnost. Toda razmerje med unifikacijo narativein njeno razpršenostjo v vsakdanjem življenju je treba razumeti tudinekoliko širše. Homogenizirajoča moč narative vselej ostaja v dinamičnemodnosu do množice načinov življenja, Hallovih »pomenov in protipomenov«,ki krožijo v družbi. Nacionalna identifikacija, ki je strukturiranav enotnih predstavah navzven in organizirana v skladu s položajiin mehanizmi, ki določajo homogenizacijo različnosti v neki družbi,navznoter nastaja iz vsaj osnovne notranje diferenciranosti. To pomeni,35 Hobsbawm in Ranger, The invention, 271 isl., 283 isl.36 Velikonja, Dom in svet, 287.37 Isto, 284–287.38 Etienne Balibar in Pierre Macherey, O literaturi kot ideološki obliki, v: Ideologija in estetski uč inek:zbornik, ur. Zoja Skušek-Močnik (Ljubljana: Cankarjeva založ ba, 1980), 237–266.39 Louis Althusser, Ideologija in ideološki aparati države, v: Ideologija in estetski uč inek: zbornik, ur. ZojaSkušek-Močnik (Ljubljana: Cankarjeva založ ba, 1980), 50–61.