Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

192Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijimov s strani Macdonaldovih političnih nasprotnikov – in hkrati dajevtis na videz objektivne, vsekakor avtoritativne narative, ki onemogočadvom v kanadsko narodno zmožnost:Like a gavel it would closeDebate, making MacDonald’s ‘sea to sea’Pour through two oceanic megaphones –Three thousand miles of Hail from port to portKakor kladivce dražbarja je končalrazprave, in MacDonaldov ‘od morja k morju’se je razlival čez dva oceanska megafonačez tri tisoč milj, Klic, od pristanišča k pristaniščuComplete poems 2, 227–232, v. 870–952.Temu sledi le še dokončna afirmativna podoba premaganega lovrencijskegakuščarja.Narativa v Towards the Last Spike je v primerjavi s pesnitvijo Brébeufin njegovi sobratje manj enotna; izpostavljene so tri glavne osebe, ki soutelešenje bodisi fizičnega boja z naravo – inženir Van Horne – bodisinasprotja med prepričanjem o nacionalni enotnosti in dvoma o njej – vparlamentarnem boju premiera Johna A. Macdonalda s poslancem Blakom.Tudi kronološko nizanje odsekov je vsaj na prvi pogled bolj razdrobljeno.Zato drži, da je zgodbo skoraj nemogoče zaznati kot narativo, čebralec ni Kanadčan ali precej dobro ne pozna kanadske zgodovine. 88 Pesnitevtorej računa na ustrezno bralčevo spoznavno zadržanje, ki jo šelevkalupi v smiselno celoto, in obenem služi kot temelj za nacionalno interpelacijo.89 Obenem je tudi tukaj Prattova odvisnost od historičnih virovprecejšnja, na podoben način kot v pesnitvi Brébeuf in njegovi sobratjepa so tudi tukaj precizno in razmeroma nezaznavno vtkani v besedilo– Pratt uporabi celó nekatere opise narave, ki so bolj ali manj identičnitistim iz njegovih virov. 90 V takšni strukturi pesnitve je zato še manjprostora za ironijo in ambivalenco. Nekaj primerov obojega je sicer mogočenajti, a so takšni samo na površini; tu mislim zlasti na konec pesnitve,kjer se simbolno zabijanje zadnjega žeblja (konice), ki naj zaznamujekonec gradnje, ponesreči in ga je treba zabijati v drugo. Kljub opozori-88 Beattie, Pratt, 748 isl.; Tschachler, The Cost of Story, 101–102.89 Ob tem je na mestu tudi pripomba, da je razlog za manjšo razvidnost narative Prattova večja eksperimentalnostv formi – kakor tudi, da je gradnjo transkontinentalne železnice kot nacionalni mit v velikimeri ustvaril šele Pratt. Prim. Tschachler, The Cost of Story; McKinnon Pfaff, Pratt’s Treatment, 49.90 McKinnon Pfaff, Pratt’s Treatment.