A trobriandi krikettől... - Magyar Elektronikus Könyvtár ...

ki je določena s kulturo, se dopolnjuje z normativnimi vidiki. Biti član skupine ni le nekaj
danega, temveč se od etničnega subjekta tudi zahteva.
Če izhajamo iz socialnega statusa etnične skupine, je le-ta polje interakcij, ki ga določajo
objektivni pogoji, ki kažejo gospodarske, politične in zgodovinske razlike. V tem smislu
postane baza enakosti in kolektivnosti v socialni konstrukciji izvora, skupne kulture in
solidarnosti (Anthias/Yuval-Davis 1992). S pojmom etnična skupina madžarskih Nemcev
označujem manjšino, ki izvira iz drugega ljudstva, toda v komunikacijskem polju »face-toface«
živi z večino. Razpolaga z določenimi značilnostmi, samodoločilnimi znaki, ki
karakterizirajo samo to skupino, ima lastno kulturo, jezik, lastno samozavest, lasten sistem
norm in stereotipov. Člani skupine delijo skupno etnično vedenje. Tradicionalni kulturni
elementi pomenijo predvsem kriterije drugačnosti, katerih reprezentacija pomeni temelj
skupinske solidarnosti, kohezije. V preživetju etnične skupine imajo ti kulturni elementi
pomembno strateško funkcijo.
Etnična skupina zagotovi posamezniku prostor, kjer se nauči, doživi in reprezentira svojo
etnično identiteto. S tem postane članstvo v etničnih skupinah vprašanje identitete (Barth
1996). Po Horowitzu (1975) se članstvo v skupini oblikuje z rojstvom, se torej ne more
izbrati, je dano.
Etnična skupina ima čvrste meje, ki so označene z določenimi mejniki. Ti so že zgoraj
omenjene oznake, kot izvor, jezik, usoda, navada, itd. Temu primerno je etnično vedenje, ki
mu podleže vrsta različnih tradicij, dostopno samo članom skupine.
2.3.2. Etnična identiteta
Pod etnično identiteto razumem subjektivni občutek pripadnosti in lojalnost posameznika do
skupine, v katero se je rodil, in kjer si med svojo primarno socializacijo usvoji specialno
etnično vedenje, ki karakterizira samo njegovo skupino in oblikuje temelj primerjave z
drugimi skupinami. V etničnem vedenju se skladišči vera o skupnera izvoru, kulturni
repertoár, glasba, ples, nesporna zaloga tradicij (Nyíri 1985/86) in sistem vrednot, kot tudi
zgradba in praksa strategije preživetja. Etnična identiteta se ne more izoblikovati, če se to
vedenje ne usvoji in sprejme.
Etnična identiteta nudi posamezniku možnost, da določi svoje mesto v družbi, da se razlikuje
od soljudi. Zajema torej mentalne reprezentacije, ki so specifične za skupine. Le-te so zavest
skupnega izvora, nedeljivega zgodovinskega ozadja in koiektivne usode itd. prednikov in
biološke kontinuitete, maternega jezika, nadalje religiozne vére in religiozne prakse različnih
navad in običajev vsakdanjika, ki karakterizirajo skupino. Etnična identiteta pomaga pri
ohranitvi koncepcije biološke kontinuitete skupine in s prebuditvijo občutka lojalnosti do
izvome skupine pripomore k čvrstosti skupinske kohezije, medtem ko služijo rituali, ki
pridejo do izraza med kulturnimi reprezentacijami, simboličnim oblikam reprezentacij
preteklosti. Etnična identiteta nudi posamezniku možnost, da najde svoje mesto v družbi in da
se distancira od ostalih skupin in soljudi večinske družbe.
Meje etnične identitete, kot tudi repertoár identitete, so iz zgodovinskega vidika stabilne, toda
ne nespremenljive. Če situacija zahteva, bodo stare meje padle in namesto teh bodo zgrajene
nőve. Elementi, ki določajo identiteto, bodo oslabeli, drugi se bodo istočasno utrdili. V
strukturi identitete bodo preživeli samo tisti elementi, ki imajo neko funkcijo in zadovoljujejo
zahteve identitete.
Kultúra s svojo socializacijo predpisuje in uči posameznika, kako in kaj se naj vgradi v
njegovo identiteto. S socializacijo bo prevzel mo'dele, ki jih je izdelala davnina in se bo s temi
afektivno poistovetil. Način zgradbe etnične identitete se razlikuje od drugih identitet v tem,
565