A trobriandi krikettől... - Magyar Elektronikus Könyvtár ...

da so možni okviri identifíkacije strožji in togi. Razmerja kategorizacije so prestroga, scenarij
omogoča le nekaj sprememb. Je statična oblika identitete, katere glavna naloga je simbolično
predstaviti in reprezentirati preteklost, in je vgrajena v kulturno tradicijo, v preteklost
posameznika ali skupine. Cilj ponovitve reprezentacije preteklosti je dekodiranje simboličnih
in metaforičnih ritualov v interesu reprezentacije in potrditev pripadnosti skupini, skupinske
kohezije in ohranitev skupin za prihodnost. Določena selekcija elementov identitete je
potreben in nepogrešljiv pogoj za »modemizacijo« etnične identitete. Različne generacije
različno ponavljajo običaje svojih prednikov, na drugačen način kot so to oni za časa svojega
življenja. Sledeče generacije selektivno internalizirajo tiste elemente etničnega vedenja, ki se
lahko vključijo v njihovo modernizirano življenje. V tem smislu se etnična identiteta orientira
na sedanjost.
2.4. Narodna dimenzija
2.4.1. Narod
Če raziskujem narodno identiteto Švabov, jemljem za teoretično ozadje naroda koncept
nacionalne države. Narodna identiteta manjšine, ki se razlikuje po svoji kulturi, se ne more
pokazati v okviru normativno določene kulture, kjer teorija kulturnega naroda temelji na
skupnem izvoru. Renan, vélik francoski teoretik naroda, piše:
»...za nastanek naroda je poleg skupnega jezika, ki omogoča komunikacijo, potrebna
tudi volja, ki kaže na zedinjenje in skupni interes« (1996: 50).
Po Gellnerju
»...narodni inherentni atribut člveštva, čeprav se to danes tako zdi. V resnici so íako
narodi, kot tudi države, kontingenli in ne univerzalne potrebe« (1983: 6).
Nadalje razlaga, da je narod objekt prepričanja, prostovoljna vdanost, identifikacija, lojaliteta
in solidarnost ljudi. Pomemben pogoj pripadnosti narodu je volja pripadnosti, t.j. volja
sodelovanja v skupni, standardizirani »visoki« kulturi, naciía komunikacije in obnašanja.
Nasprotno pa volja nima pomembne vloge v primeru pripadnosti etnični skupini, ker se v
etnično skupino vrodimo.
Ne smemo spregledati dejstva, da je za etnično manjšino, kot posledica stoletnega skupnega
življenja na istem geografičnem območju, prostor interakcij ta ista intersubjektivna resničnost.
Življenje in obstoj v tem prostoru nista določena z izvorom, temveč z državljanstvom,
skupnim vedenjem in pomenskimi shemami ter pomenskimi razlagami. Če ima Gellner prav,
da
»spadata dva človeka le takrat k istemu narodu, če delita isto kulturo, in da kultura ne
pomeni nič drugega kot sistem idej in idejnih asociacij, znakov, simbolov, načinov
komunikacije in obnašanja, in da so narodi artefakti človeškega prepričanja, lojalitete in
solidarnosti« (1983: 7),
in če hkrati upoštevamo zgodovinski razvoj, tendence asimilacije in prakse, mnenje o
domovini, madžarsko narodno pripadnost Švabov, lahko ugotovimo, da pripadajo Švabi tudi
madžarskemu narodu.
566