A trobriandi krikettől... - Magyar Elektronikus Könyvtár ...

cudno, da so Nemci madžarski državljani, da imajo Madžarsko za svojo domovino, vztrajajo
pa pri svojem nemškem poreklu. Nemci in Madžari so živeli skupaj v enakih političnih,
družbenih in ekonomskih okoliščinah ter si že več kot tristo let delijo isto zgodovinsko usodo,
uspehe in težave.
Nemška manjšina je umeščena v madžarsko družbo, in priznati je treba, da je zelo asimilirana.
Glede tega predstavlja madžarska večina referenčno skupino, zlasti v primeru mlajših
generacij. Cilji in smotri se od tistih pri madžarski večini razlikujejo samo na področju
etničnosti. Zelo pomembno je, da se ohrani skupnost, pomembno je izročiti običaje, norme,
navade in kulturo naslednjim generacijam. Nekdaj so bile težnje po ohranitvi navzoče le pri
najstarejših Ijudeh, po tranzicijskem letu 1990 pa se je mlada generacija razglasila za Nemce;
ustanovila je nemške mladinske organizacije in kulturna društva ter se naučila nemškega
knjižnega jezika. Čedalje več hočejo vedeti o prvotni domovini in o izvoru madžarskih
Nemcev.
Madžarski nemci in Nemčija
Kot sem že povedala, Nemci niso imeli nobenih neposrednih stikov s svojo domovino po
tistem, ko so jo zapustili. »Pozabljeni smo bili,« je nekdo dejal. Po prvi svetovni vojni se je
položaj spremenil. Nenadoma so se Nemci hoteli otresti asimilacije, hoteli so biti Nemci.
Vendar je bil to odziv na agresivno asimilacijsko politiko madzarske vlade, ki je Nemcem in
vsem drugim manjšinam odrekla uživanje manjšinskih pravic. Po prvi svetovni vojni se je
madžarska politična elita odločila, da bo asimilirala manjšine. Madžarščina je v solan, kjer se
je prej govorilo nemško, postala jezik poučevanja, otrokom so v soli prepovedali govoriti v
maternem jeziku in podobno. Spannenberger (2002) pravi, da je zgodovina nemške manjšine
na Madžarskem potekala po tiru, ki sta ga uravnavali dve močnejši sili: med letoma 1919 in
1936 asimilacijska moč madžarske vlade, med letoma 1936 in 1945 pa z napetostmi
obremenjena zveza med Madžarsko in nacistično Nemčijo. Vendar je tu treba razlikovati med
političnimi voditelji Švabov in množicami po vaseh. Voditelji niso bili demokratično
izvoljeni, čeprav so se imeli za predstavnike vse skupnosti.
Na začetku je elita madžarskih Nemcev ustanovila kulturno organizacijo Kulturverein pod
vodstvom Jacoma Bleyerja. Do leta 1936 je madžarska vlada nadaljevala z asimilacijsko
kampanjo: zapirala je nemške sole ali pa jih je združevala z madžarskimi; preprečevala je
tiskanje nemških časopisov; preganjala je voditelje nemške skupnosti; vtihotapljala je svoje
ljudi v etnične organiza-cije; Nemce, ki so hoteli doseči socialno promocijo, je silila, naj
spremenijo svoja imena. To je ustvarilo vzdušje petokolonaštva in večina se jih je priključila
Volksbundu. Pravih, prepričanih nacistov je bilo le malo. V Volksbundu so Nemcem povedaii,
da bodo po vojni dobili zemljo v Ukrajini, organizacija je pomagala kmetom, otroke so
pošiljali na počitnice in podobno. Močno je bilo tudi gibanje Resnica domovini, katerega člani
so zavrnili Volksbund.
Na predvečer vojne je madžarska vlada uporabila manjšinske pravice kot pritisk, s katerim je
dosegla, da je nacistična oblast podpirala madžarski revizionizem. Brez nemške podpore
namreč Madžarska ne bi mogla vnovič osvojiti madžarskih ozemelj, ki so jih deželi odvzeli
po trianonski pogodbi. V plačilo za nemško podporo je madžarska vlada leta 1940 etničnim
Nemcem dodelila poseben položaj in priznala pravico nacističnega režima, da deluje kot
njihov zaščitnik. Madžarska vlada je še naprej omejevala manjšinske pravice, nemški vojski
in Waffen-SS pa je dovolila novačiti vojake med etničnimi Nemci.
V medvojnem obdobju so se identitetne konstrukcije pomnožile zaradi odnosa do Nemčije,
Volksbunda ali Madzarske kot domovine. Vzorci dvojne identitete so se še ohranjali, na drugi
575