A trobriandi krikettől... - Magyar Elektronikus Könyvtár ...

2.4.2. Narodna identiteta
Z družbo, ki se je po vojni hitro spreminjala, z industrializacijo in mobilizacijo je za etničnega
posameznika postalo zapleteno odgovoriti na vprašanja »Kdo in kaj sem«, ali »Komu
pripadam«. Vsak lahko dandanes pripada mnogim skupinam, in izbor pripadnosti skupini
poteka po strategiji posameznika. Etnična identiteta je presekana od mnogih identitet, kot so
pripadnost razredu, družbeni položaj, spol, zaposlitev. Izražanje identitete je odvisno tudi od
določitve in percepcije situacije. Temu primerno postane reprezentativnost različnih identitet
situativna. Različne situacije vsakdanjika sprožijo situaciji primerno identitete, ki bo v danem
primeru zaznamovala situacijo. Etnična identiteta, kot vse druge identitete, je odgovor na
zahteve norm skupine, ki ji posameznik pripada.
Posamezniki torej niso brezpogojno člani le v énem kulturaem agregatu. V primeru, ko
istočasno izrazijo pripadnost k etnični skupini in narodu, kažejo njihova kulturna nagnjerija v
več smeri. Ta mnogotera kulturna vez jim nudi mnogotero identifikacijo. Narodna identiteta
je lahko prva in višja identiteta, obstajajo pa ljudje, za katere je »narodna identiteta, ki
konstituira socialen obstoj«, le del v zgradbi njihove identitete (Hobsbawm 1990: 11). Za
nemško manjšino, katere izvor se razlikuje od večine, ki pa živi med madžarskim narodora,
narodna zavest ni obvezno primarna. Za izoblikovanje le-te so potrebni sožitje znotraj
skupnih meja, skupna zgodovinska usoda in učinkovita narodna ideologija. Narodna identiteta
Švabov je identitetna formacija, ki vsebuje vse tiste elemente vedenja narodne identitete
večine, ki iz etnične identitete raanjkajo, in ki so bili pri stoletnem prilagajanju k večini
selektivno internalizirani. V primeru Švabov narodna identiteta ni nastala z namenom
ločevanja, kot je to primer pri drugih manjšinah na Madžarskem. Nasprotno: njen nastanek je
bil generiran z zapolnitvijo primanjkljajev in namenom identifíkacije.
Korenine primordialnega modela segajo vse do nemškega filozofa Herderja. Ta ideologija
romantike naturalizira etnične skupine in potrjuje šovinizem z etničnimi občutki. Ta pojem se
v kulturni antropologiji razširi preko Geertza (1963). Po njegovem je izobrazba etnične
skupine posledica primordialnih dejavnikov. Ti dejavniki so dani, in nastanejo, ko se rodimo
v skupino, in se pripisujejo atributom socialnega obstanka.
Prevedla: Alenka Kovač
Literatura
ANTHIAS, F. – YUVAL-DAVIES, N. 1992. Racialized Boundaries. Race, Gender, Colour and
Class and the Antiracist Struggle. London: Routledge.
BARTH, F. 1996. Régi és új problémák az etnicitás elemzésében. [Old and new problemes in
analyzing the ethnicity] Regio, 1: 2-25.
BERGER, P. L. 1966. Identity as a Problem in the Sociology of Knowledge. European Journal of
Sociology. Tome VII. (1): 105-115.
BOURDIEU, P. 1991. Identity and Representation. In Bourdieu: Language and Symbolic Power.
Cambridge: Polity Press. 220-228.
CSEPELI Gy. 1992. Nemzet által homályosan. [Deluded by Nation] Budapest: Századvég.
DÁNYI D. 1993. Az 1850-1857. évi népszámlálás. [Census of 1850-1857] Budapest: KSH.
DÁNYI D. – DÁVID Z. 1960. Az első magyarországi népszámlálás (1784-1787). [The first Hungrian
census (1784-1787)] Budapest: KSH.
567