Предавања 2011 - Универзитет „Св. Кирил и Методиј“

_________________________________________________________
58
(beganica, brzanica, izedenica, mete`nica, patalica, se~enica);
-(j)a~ka ( `iveja~ka, gineja~ka); -ka (predi{ka, presleka, stanka);
-ina (bodnatina, cepnatina, darbina); -lo (bodilo, kitilo,
legalo, patilo); - (na~ek > pre~ek, obgor, ocrt, oddiv, raspit,
vtres, ukit).
– zgolemena upotreba na deminutivnite obrazuvawa vo koi
odnosot kon denotatot mo`e da bide galoven, namalitelen, no i
podbiven, kako vo primerite: ~uvar~e, gestapov~e, star~e, ~ove-
~ule. Sli~no razgrani~uvawe na zna~eweto se zabele`uva i kaj
augmentativite obrazuvani so sufiksot -i{te od determinirawe
na zgolemeniot obem na projava na poimot: ~ove~i{te, glasi{te,
godini{te, drumi{te, ili pak na opredelen podbiven odnos:
jazi~i{te, o~i{ta, oroli{te (oro), ra~i{te, srci{te.
– go izdvojuvame slo`uvaweto na dvokomponentnite atributivni
sintagmi sostaveni od dve imenki. Slo`uvaweto e formalno
obele`ano so crti~ka {to ja markira zna~enskata unifikacija
na dvete komponenti. Vakvite atributivni sintagmi pretstavuvaat
mo{ne prepoznatliva karakteristika na makedonskata
narodna poezija, a vo ovoj slu~aj aktuelizacijata na navedeniot
zboroobrazuva~ki model vo proznite tekstovi e iskoristena za
kreirawe na avtorski individualizmi od tipot: borec-selanec,
crvec-kobec, deca-drugari, izvor-minato, karpi-branovi, kur-
{um-vreme, migot-sega{nost, son-neson i sl.
2. Kaj motiviranite glagoli se izdeluvaat sufiksnite i
prefiksno-sufiksnite obrazuvawa od imenski osnovi, pri {to
funkcionalno se koristi jazi~nata metafora za da se dojde do
umetni~ko-estetskata. Pri obrazuvaweto na vakvite glagoli naj-
~esto se sre}ava sufiksot -osa (damlosa, glu`dosa, magarosa, nemturosa,
pelinosa, xenemosa) i sufiksot -ee (maglee, matnee, svrdlee).
Kako glagoli dobieni so prefiksacija i sufiksacija od
imenski osnovi se sre}avaat primeri od tipot o~av~i, objuna~i,
obvideli, otkrili, raskrvi, obgleduva, obradosti, razbrati,
isplanini.
Ekspresivnosta {to se izrazuva preku deminutivnosta
{to kako stilsko obele`je mo`e da se zabele`i i kaj glagolite,
na pr.: `ivurka, belnuva, cvetnuva, dremnuva, mi`urka, podiduva,
podvi`nuva i sl.
3. Zabele`itelno e prisustvoto na deverbativnite pridavki
sekundarno izvedeni od imenski osnovi, so {to se ovozmo`uva
metafori~nosta na ovoj vid pridavki so eksplicitno izrazena
ekspresivnost: ~adosan, gnojosan, korosan, krposan, mengemosan,
mrazosan, plamenosan, slugosan, staklosan, tutunosan).
Kako produktiven se poka`uva i prefisno-sufiksniot
na~in na obrazuvawe na pridavki pretstaven kako eden vid sinte-