Предавања 2011 - Универзитет „Св. Кирил и Методиј“

_________________________________________________________ 61
Publicisti~kiot stil ja opfa}a sferata na op{testvenata
dejnost. Nego }e go zabele`ime vo sredstvata za masovna
informacija: vesnici, spisanija, radio, televizija, vo javnite
izjavi – na kongresi, mitinzi, sobranija. Vo odnos na funkcionalnosta,
ovoj stil gi pokriva site oblasti na op{testveniot
`ivot: politikata, ekonomijata, kulturata, obrazovanieto, umetnosta,
sportot, naukata. Tekstovite so vakvite tematiki se nameneti
za golem broj ~itateli i od edna strana raznobraznosta na
temite opfateni vo tekstovite bara upotreba na jazi~ni elementi
od ostanatite stilovi, a od druga strana se nalaga potrebata od
objektivnost i informativnost vo iskazot. Zatoa od aspekt na
jazikot, tie treba da pretstavuvaat preod od nau~niot i oficijalno-delovniot
stil kon razgovorniot.
Vo posledno vreme vo ovoj stil se zabele`uva pogolemo
prisustvo na ekspresivnost na iskazot so cel da se dobli`i
tekstot do sekojdnevniot razgovoren jazik i na toj na~in da se
privle~e ~itatelskoto vnimanie. Ima slu~ai koga tie tendencii
ne samo {to se dobli`uvaat do razgovornata norma na literaturniot
jazik tuku i se spu{tat do nivo na `argon, sleng ili naj~esto
zavr{uvaat so nekoj specifi~en individualen jazi~en stil (blizok
do uli~niot `argon).
Na nivo na zboroobrazuvaweto se zabele`uvaat slednive
specifi~nosti:
1. Kaj imenkite se zabele`uva golema produktivnost na
motiviranite imenki {to ozna~uvaat lica, a kako naj~esti sufiksi
se javuvaat -a~, -ar, -nik. Semanti~ki najregularni se
deverbativnite imenki na -a~ i -tel (~uva~ = 'onoj {to ~uva',
izvestuva~ = 'onoj {to izvestuva', mislitel ='onoj {to misli'
i sl). ^esto se sre}avaat i dubletni formi so dvata sufiksa
(davatel : dava~, presozdatel : presozdava~, nara~atel : nara~uva~).
Pogolem problem vo odnos na tolkuvaweto pretstavuvaat
imenkite izvedeni od imenski osnovi kade {to te{ko mo`eme da
ja nayreme motivacijata. Na primer, kaj imenkite so sufiksot -ar:
krivi~ar ne e 'kriv ~ovek', tuku se upotrebuva so zna~eweto 'ekspert
po krivi~no pravo'. Oru`ar ne se tolkuva kako 'izrabotuva~
na oru`je' tuku kako ’ ~ovek {to nezakonski ~uva oru`je.
Vidar ne e lekar kako {to e navedeno RMJ, tuku '~ovek {to ima
vid vo idninata'. Zboroformata kolosalec (politi~ki kolosalec)
e upotrebena so zna~eweto 'onoj {to e kako kolos', zborot
tonec = '~ovek {to raboti na ton' ste~aec = 'lice {to e pod
ste~aj' (ste~ajka), a zborot socijalec se upotrebuva so tri razli~ni
zna~ewa : 'socijalen rabotnik', ’lice {to prima socialna
pomo{' i 'lice {to e socijalen slu~aj'. Zboroformata autist
spored zboroobrazuva~kiot model bi se protolkuvala kako '~ovek