Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Gintaras Grajauskas
Zaslon
tej reči ki buljimo vanjo
se pravi zaslon
ploska se zdi, a je
v resnici košara
polna majcenih pikic
ki skačejo kakor
sijoče božične
bolhe
ko jim ukažejo
se postavijo v vrste
v »drevo« se priličijo ali v »stolpnico«
v »balkansko krizo« ali v »L. di Capria«
(glej glej, kako se njegova »bela srajca«
blešči – zaradi pikic seveda)
ne boj se, če kdaj zagledaš
kaj strašnega – zgolj
za slepilo gre
ni džungle in ne povodnji
ne zombijev z motornimi žagami
seveda pa ne trdim, da ničesar ni
(kot mislijo božji vôleki)
obstaja namreč neskončna množina
pikic
156