Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Vojislav Karanović
Na oknu
Toliko tega na dosegu roke.
Sončni žarki, okno,
odbleski v steklu.
Valovite oblike,
izprepletene pred očmi.
Včeraj je tukaj
samo v sebi molčalo močvirje;
danes ti
poskušaš govoriti,
mrmraš si v brado,
tu, kjer so žice polne toka
in je listje obrobljeno s praznino.
Tišji od vetra,
ki se tihotapi skoz trsje.
A ne nehaš, nikakor, ne.
Nizaš besede, vse dlje in dlje,
še in še, kot da
temu ni konca in kot
bi ne vedel, da beseda
ni zrak ni nebo
in niti prstni odtis na steklu
ni. Jezik je prozoren,
a to, kar se vidi skozenj,
je nevidno.
Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič
186