Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Artjom Kavalevski
Dohitevanje jeseni
Metuljček je mehko legel
V pajčevino….
Tako poletje poleti v jesen…
Ob osmih – tihotno in temno,
In zibajoče se posebno.
Gugljem, majem
Pod lupo preostale kapljice poletne marmelade
Prameni svetlobe pa prebijajo se skozi polst
Zastražene tišine.
Po polževo večer spolzi
In na ramena
Prozorni Rimski cesti
Nemo svetlobo položi…
…in zrastejo krila.
Jej, jesen!
Preobrazba
Stali so mogočno in trdno stebri najinih prvih
In spet prvih, in drugih, in tretjih,
Potem pa tako enoličnih,
Toda najinih (toda prvih) sloves-ustrelitev.
In bila je roparska zima. In ta naju je preganjala.
Midva pa sva se nanjo požvižgala in plakala…
…stebri so še kar stali.
In midva sva se tako idiotsko smejala in na ustnah topila sneg:
Nekakšen čudežni sladoled!
Preobrazba sončnega zajčka v luninega volka
Sploh tako nenadna ni bila:
Nagledal se najine je sreče,
Nikamor se ni umaknil in… nanj je zatulil zateglo –
To nama in za naju uspavanka je bila:
Aja-tutaaja-tutaja-a-a…
194