Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Artjom Kavalevski
Pomnožitev za Jurija Gagarina
Sonce se topilo je na površini jeklene rakete.
Žarki so se oprijemali ga – človeka.
Vsa svetloba se v mladi obraz je zlila –
Leta, stoletja ostal bo prav tak.
Tu je sam, tu je edinstven.
Toda tam – se je pomnožil, tam – se je razdrobil
Na milijarde milijardnih J.G.
Vertikale prostora, ozračja
Skozi sebe kot iglice je spustil,
Potem – se rešil je lupine.
Poglej, kako dovršena je motorika
Človeka – slike!
Start – še in še (toda to ne sedaj).
On – je prvi žebelj v nebesnih deskah,
Ščit na modrih vratih
Z napisom J.G.
In – povsod – J.G.
Dotaknil se je: J.G. J.G. J.G.
Pridružil se je: J.G. J.G. J.G.
Dosegel je: J.G. J.G. J.G.
Vrnil se je: J.G. J.G. J.G.
..........................................
Dekletce je glasno zavpilo mami na uho: J.G.!
....................................................................................
Odmev – J.G.
........................
Tam je – J.G.
........................
Brezprizivni J.G.
196