Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Eric Brogniet
Potnica
Bel zrak pada navpično
usta obrnjena sama vase
pisava bliska ki deluje
v vrtu snega
prehod ga očisti
* * *
Ničesar ne zgrabi
temveč koplje v svojih ruševinah
bolj ko se predira
ta ki piše biva v svetu
kot nomad
in ko ničesar ne zgrabi
je zgrabljen
* * *
Izbere bivanje v svoji odsotnosti
nepremičen zrak
prosta pokrajina
bliže nebu
vsako trajanje viseče
v vračanju k svojemu izvoru
ničesar nimam, in ko ničesar nimam
sem
* * *
Manko zgosti
zlomi neskladnost
jedro ljubiti jo
med napetostmi
kar privre je prehod
kar je, v praznini
delujoče med dvema koncema
* * *
72