Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Artjom Kavalevski
Zimski obisk
Moj dom diši po starem cimetu,
Po skorjici zelene limone
In po zimskem prepihu z okenske deske
Vsaj danes je tako.
Z nesegreto dlanjo se dotikam prostora –
Tvoji lasje – so kot valovi v zasneženem polju.
Nehotno ne čutim navzočnosti
Najinih odsotnih pogovorov v skromni sobi.
Igrivo bo najino obnašanje
Postalo, kot kaže, čez stoletja.
Pojdi, polne lončene skodelice
So se že shladile, zmrazile.
Kako prozorne so postale besede slovesa –
Stiskale v prgišče so zadnje črepinje željá.
…in živeli bomo mirno
Vzemite sekiro: gremo v gozd,
Postavili bomo kočo-brunarico.
Živeli bomo mirno,
Kot mali skoviki,
Kot pižmarice presenetljive,
Kot miši preračunljive,
Kot polži počasni,
Kot preslice zelene,
Kot veverice urne,
Kot žuželke žužnjave,
Kot kače okretne…
Ali preprosto
Kot brezoblične kladonije.
198