Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Andrea Zanzotto
Ideja
In vse okrog sebe
zajemam ujeto v lastnem toku.
Zelenosti mlačnjav, čistilec dnevov
jih zastira, nežno jih zaliva,
z mrčesjem in pticami razburka in blešči.
Vse je polno in pretreseno,
vse temačno, zmaguje in zaobjema.
Tudi zate, moj izraz, iskra,
bolečina, ki za nepotolažen sen,
za napake in nezavesti,
za lenobe globoke nedognane
si se izmesil podkupljen in sam na sebi.
Tudi ti, moj čistilec kratki
možganskih celic, prekinjen žar vseh
krikov, misli
večnih, nepričakovanih.
In ta brezdušni utrip sadov,
goščav in svile
Dianinih razodetih las,
njenega sladkega srečnega mednožja
in kisla, modrikava, topla izsušenost,
ki se za nohti zaustavlja, kot krma,
pripravljena ranitve,
in nikoli utišano, nikoli prepričano srce.
Vse bogato je, vse izgubljeno
mrtvo in brezizvirno,
pa vendar obsijano,
v moji ničevosti jasnosti ideje.
Prevedla Maja Gal Štromar
436