Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Vasyl Makhno
Vodna žalostinka
Vse mavrice pijejo vodo – in ribe letijo na vetru.
Globoki oceani sveta – črna luknja – prah misli –
riba nam spolzi iz rok – v zameno za pet hlebcev kruha,
v zameno za pogled poln žalosti in bled kot poškrobljena sol.
Ribiči se spustijo k čolnom, obrnjenim kot želve,
ki mrmrajo o starih časih: cin vode –
vlažen vonj, madeži soli – gnusna meduza
ki se je razlezla na obali.
Čolni škripajo – veter jim je oglodal rebra,
zelene mreže – ne drevesa – se zibljejo na vetru.
Prevedel Iztok Osojnik
254