Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

95
kakor je sploh povodno naše rastlinstvo obdržalo nekoliko
tropiškega značaja, ki je vladal pred tisoč in tisoč leti po
naših krajih. Kjer so zdaj pohlevni travniki in gozdi ,
rastle so takrat palme in gozdi drevesastih praprot . A H
ni res prav taka, kakor kaka tujka una rastlina, ki unkraj
vode raste ? To je strelno z e l c e (Sagittaria sagittifolia,
Pfeilkraut) , ki ima svoje vrstnike kje v Ameriki, ne pa
na Slovenskem . Ravno to yelp, o mogočnej j e ž i c i (Spar
gallium erectum, Igelkolbe), kterej se je marsikdo s „kaj
je to ?” Čudil, ko jo je prvikrat zagledal. Kolenasto sem
ter tje zvita betva te čudne rastline nosi bodeče , kako r
6re gnje velike oblice. Zgornje, nekoliko manj e, sestavljen e
so iz samih prašnikov, dolnje pa iz pestičev. To so namreč
cvetne glavice . Vodni trpotec (porečnik , Alismá
Plantago , Froschlöffel) je tudi posebno čudne podobe .
Ravno kvišku rasteča, časih do štirih čevljev visoka betv a
je, kakor kaka smrekica, polna vejic in nosi po tenkih
vejicah male trolisti6ne, rožno-rdeče cvete. Okrog betve
rastó iz vode veliki listi, ki so podobni listom navadnega
trpotca ; od tod tudi njegovo im6, saj ni s pravim trpotcem
sicer prav nič v rodu. Velike veljavnosti med vod -
nimi rastlinami naše okolice je tudi v o d o lj u b a ali v o dn a
v ij o l a (Butomus umbellatus, Wasserviole) , ena najlepši h
in vendar najmanj znanih domačih rastlin. Okrog šibke
betve, ki mnogokrat dva vatla visoko moli iz vode, stojé
komaj krajši, ravni, ozki trstinasti listi . Betva nosi na
koncu kobul dolgopeceljnatih lilastih cvetov, ki imajo trolistno
čašo, trolističen venčec in devet prašnikov. Zraven
vodoljube steguje se kvišku neka kobulnica s svojim i
belimi kobuli cvetja. Nosi se tako, kakor vse rastline njenega
plemena. Kdo ne pozná te nošnje že od peteršilja,
merkvice , kumina, krebulice, sladkega janeža, komarčka
in od mnogo drugih. Tako so si kobulnice po -
dobne druga drugej, da seje marsikdo otroval s pika -
stim mi šjekom (Conium maculatum, Schierling , ker
ga ni znal ločiti od peteršilja. Ena najbolj strupenih rastlin,
kar jih raste na Slovenskem, je pa ta-le kobulica . To je
velik a t r ob e l i k a (Cicuta virosa, Wasserschierling 14) . V
*) G ej pod. 32, 5, Glej pod, 32, 9.